Prvi mož Elementum International Stephen Bogner o rekordnem letu 2025 in prihodnosti plemenitih kovin

O ozadjih teh gibanj, razlikah med papirnim in fizičnim trgom ter o tem, zakaj postaja fizično lastništvo plemenitih kovin vse pomembnejši element dolgoročnega varovanja premoženja, smo se pogovarjali s Stephanom Bognerjem, izvršnim direktorjem švicarske družbe Elementum International AG. Podjetje deluje kot neodvisen hranilec fizičnih plemenitih kovin in je del skupine Elementum, ki se na evropskih trgih ukvarja s svetovanjem, prodajo in strukturiranjem naložb v plemenite kovine.

Kako bi opisali leto 2025 za vlagatelje v zlato in srebro – kaj ga je naredilo tako posebnega?

Leto 2025 je bilo izjemno za vlagatelje v plemenite kovine, ne le zaradi visokih donosov, temveč predvsem zaradi jasno razvidnega delovanja trga.  Na začetku leta je zlato nedvomno prevladovalo. Njegova cena je močno zrasla, prevladovala v medijih in se ponovno uveljavila kot varen pristan. V evrih je zlato v letu 2025 pridobilo približno 47 odstotkov, kar je izjemna uspešnost za tradicionalno stabilno sredstvo za varovanje vrednosti.

Srebro se je sprva zdelo precej zadržano. Mnogi udeleženci na trgu ga še niso prepoznali kot glavno gonilno silo. V skupini Elementum smo kljub temu strateško vztrajali pri srebru, saj iz izkušenj vemo, da v pravih bikovskih trgih plemenitih kovin srebro običajno raste vsaj dvakrat hitreje kot zlato. Ta ocena sprva ni bila priljubljena. Kljub temu so naše stranke prepoznale ključne signale: strukturni primanjkljaj ponudbe, močno industrijsko povpraševanje in zgodovinsko podcenjenost srebra v primerjavi z zlatom.

V nadaljevanju leta se je ta strategija prepričljivo potrdila. Srebro je močno prehitelo zlato in v evrih doseglo več kot 137-odstotno rast. S tem je skoraj trikrat preseglo donosnost zlata, kar je bil scenarij, na katerega smo računali.

Kateri pomembni trendi na trgu plemenitih kovin so vplivali na donose?

Ključni trend je bila vrnitev k fizičnemu lastništvu. Vedno več vlagateljev je spoznalo razliko med zgolj cenovno izpostavljenostjo in dejanskim lastništvom fizične kovine. V negotovih časih ne šteje to, kar obstaja na papirju, temveč tisto, kar je fizično razpoložljivo in pravno jasno opredeljeno.

To je bilo še posebej očitno pri srebru. V primerjavi z zlatom gre za zelo majhen trg, tako po letni proizvodnji kot po prostem obsegu trgovanja. Hkrati industrija porablja vse večji delež ponudbe. Srebro se že več let sooča s strukturnim primanjkljajem, pri čemer trenutno ni znakov trajne razbremenitve na ponudbeni strani.

To pomanjkanje ni zgolj teoretično, temveč postaja fizično otipljivo. Kakovostno in takoj dobavljivo srebro je vse redkejše, dobavne verige so raztegnjene, razlika med papirnimi cenami in dejansko razpoložljivostjo pa se povečuje.

Ob tem poteka tudi strateško prevrednotenje srebra. Danes ni več obravnavano zgolj kot plemenita kovina, temveč vse bolj kot strateška surovina. ZDA so srebro uradno uvrstile med kritične materiale, tudi Kitajska pa ga v velikih količinah potrebuje za ključne tehnologije, kot so električna mobilnost, sončna energija, elektronika in vojaške aplikacije. Gre za strukturno in dolgoročno povpraševanje, ne za ciklični pojav.

V takšnem okolju je postalo odločilno tudi razhajanje med papirnim in fizičnim trgom. Medtem ko so terminski trgi kratkoročno nihali, je fizično srebro postajalo vse težje dostopno. Tu se je jasno pokazalo, da cenovni premiki sami po sebi ne odražajo celotne slike.

V skupini Elementum smo te trende prepoznali že pred leti in ustrezno pozicionirali naše stranke. Na majhnem, strukturno podhranjenem in strateško vse pomembnejšem trgu ostaja temeljno vodilo jasno: fizična kovina je ključna. Vse drugo je dolgoročno drugotnega pomena.

Kako se strategija Elementuma razlikuje od drugih ponudnikov pri izkoriščanju tržnih priložnosti?

Ključna razlika je v tem, da plemenitih kovin ne obravnavamo kot produkt, temveč kot strateški finančni instrument. Nismo klasični trgovci, ki enkrat prodajo kovino in nato čakajo, da se njena cena skozi leta zviša. Naš pristop je drugačen, v skupini Elementum namreč delujemo kot strateški usmerjevalec pri fizičnih plemenitih kovinah.

Trgov ne spremljamo predvsem skozi kratkoročne cenovne napovedi, temveč skozi razmerja in cikle. Osrednje orodje našega pristopa je razmerje zlato–srebro, ki se že stoletja giblje v ponavljajočih se vzorcih, pogosto neodvisno od absolutnih cen obeh kovin.

Zato za nas ni odločilno, ali zlato ali srebro v nekem trenutku deluje "drago" ali "poceni" Odločilno je, koliko unč ene kovine je mogoče zamenjati za drugo. Na tej podlagi smo razvili jasno strategijo preusmerjanja. V fazah, ko je srebro glede na zlato izrazito podcenjeno, je poudarek na srebru. Ko se razmerje močno premakne v njegovo korist, se težišče postopoma preusmeri v zlato – in kasneje znova nazaj.

Cilj je ves čas enak,  dolgoročno povečati količino fizične kovine v lasti naših strank. Nominalne cene niso v ospredju, pomembna je substanca. Ta način razmišljanja nas bistveno loči od klasičnih "buy-and-hold" pristopov. 

Ne želimo, da stranke zgolj čakajo in upajo na rast cen, temveč da s premišljenimi preusmeritvami znotraj plemenitih kovin strateško povečujejo svoje fizične zaloge – brez dodatnega kapitala. Še posebej v okolju strukturnega primanjkljaja, zlasti pri srebru, ta pristop pokaže svojo polno učinkovitost. Na koncu namreč ne šteje cena na zaslonu, temveč količina fizične kovine, ki dejansko obstaja.

Kakšne so napovedi za plemenite kovine in naložbe v letu 2026?

Naš pogled na leto 2026 je strateški, ne prognozen. Ne verjamemo, da se bogastvo gradi z natančnim ugibanjem prihodnjih cen. Odločilno je, kako so vlagatelji pripravljeni na različne faze trga.

Globalne razmere se niso bistveno izboljšale. Visoki državni dolgovi, geopolitične napetosti, krhke dobavne verige in naraščajoče nezaupanje v papirne finančne obljube ostajajo stalnica. V takem okolju zlato in srebro ohranjata svojo vlogo dolgoročnih hranilcev vrednosti.

Pri srebru še vedno vidimo izrazit potencial. Veliko vlagateljev se ustraši kratkoročnih grafov in meni, da je po močni rasti priložnost že zamujena. Ta pogled je pogosto zavajajoč. Zgodovinsko gledano je srebro v pravih bikovskih trgih plemenitih kovin raslo ne le močno, temveč izjemno močno.

Zgovoren je tudi zgodovinski kontekst. Nominalni vrh srebra leta 1980 je znašal približno 50 ameriških dolarjev za unčo. Inflacijsko prilagojeno bi to danes pomenilo okoli 210 dolarjev za unčo. Trg je od teh ravni še vedno precej oddaljen. Tudi v bikovskih trgih sedemdesetih let in v obdobju po letu 2000 se je srebro približno enajstkrat podražilo. V tem okviru je kljub nedavni rasti še vedno v fazi velikega strukturnega potenciala.

Zato opozarjamo, da se vlagatelji ne smejo voditi zgolj po kratkoročnih cenovnih grafih. Odločilno ni, kaj se je že zgodilo, temveč kaj je strukturno mogoče – zlasti na majhnem, fizično omejenem in strateško vse pomembnejšem trgu.

Za nas leto 2026 pomeni manj vprašanje kako visoko bo cena, ampak bolj vprašanje kako lahko na tem trgu inteligentno delujemo. Ključno vlogo ima pri tem razmerje zlato–srebro, ki omogoča dolgoročno povečevanje količine fizične kovine ne glede na absolutne cene. Volatilnosti bo verjetno veliko, vendar za pripravljene vlagatelje ti premiki ne pomenijo tveganja, temveč priložnost. Tisti, ki gledajo le cene, čakajo. Tisti, ki razmišljajo strateško, ukrepajo.

Naš pogled ostaja jasen, in sicer da ima srebro še vedno izrazit strukturni potencial, zato bosta ustrezna strategija in fizična lastnina v prihodnje še pomembnejši kot doslej.

Kakšen nasvet bi dali novim vlagateljem, ki želijo vlagati v zlato in srebro?

Najpomembnejši nasvet novim vlagateljem je, da ne čakajo na popoln trenutek, temveč se osredotočijo na pravo strukturo in strategijo. Mnogi začetniki se preveč ukvarjajo s cenovnimi grafi in iščejo "najboljši vstop". Praksa pa že desetletja kaže, da časovna določitev ni ključna. Odločilna je sistematičnost.

Ključen element je učinek povprečne cene. Vlagatelji, ki redno vlagajo fiksne zneske, dolgoročno dosegajo ugodnejše povprečne vstopne cene in hkrati zmanjšujejo tveganje napačnega časovnega trenutka. Pri nestanovitnih trgih, kot je srebro, je ta pristop še posebej učinkovit.

Zato se veliko vlagateljev v skupini Elementum odloča za redna vplačila, pogosto mesečno ali celo večkrat mesečno. Že z zneski od približno 50 evrov na transakcijo lahko postopoma gradijo fizične pozicije v zlatu in srebru, ne glede na kratkoročna nihanja cen.

Pomemben, a pogosto spregledan dejavnik je tudi stroškovno-produkturni vidik. Številni vlagatelji kupujejo majhne ali eksotične kovance in palice, ki so sicer vizualno privlačni, a imajo visoke pribitke na borzno ceno.

Naš poudarek je drugje: pomemben je strošek na gram, ne najbolj izstopajoč izdelek. Zato se osredotočamo na velike, standardizirane srebrne palice s težo 15 kilogramov. Tudi če posameznik vlaga manjše zneske, pridobi sorazmerni delež fizičnega srebra iz velike palice in s tem koristi količinske pogoje, ki so sicer dostopni le velikim vlagateljem. Ta stroškovna učinkovitost ima dolgoročno pomemben vpliv na rezultat.

Poleg tega ponujamo tudi posebne modele ugodnosti, na primer za dolgoročno varčevanje ali družine, kjer več članov združuje vplačila in stroškovne prednosti. Tak pristop je smiseln zlasti pri tako imenovani medgeneracijski gradnji premoženja.

Kako Elementum zagotavlja, da so naložbe varne in dolgoročno učinkovite?

Vsak odnos z našimi strankami se začne z varnostjo. Brez nje je vsak donos zgolj številka na papirju. Pri Elementum International AG, s sedežem v švicarskem Altdorfu v kantonu Uri, je varnost absolutna prednostna naloga. Naš cilj ni biti najcenejši ponudnik, temveč eden najvarnejših.

Varnostno arhitekturo smo razvili na raven, ki je številni ponudniki ne dosegajo. Plemenite kovine hranimo izključno v Švici, v nekdanjih vojaških bunkerjih, oddaljenih od urbanih središč in civilne infrastrukture. Gre za objekte, umeščene globoko v granitni masiv, prvotno zgrajene za vojaške namene, danes pa prilagojene najvišjim varnostnim standardom. Fizična zaščita, nadzor dostopa, zavarovanja in logistika so na najvišji ravni.

Varnost pomeni tudi pregledno strukturo in nadzor. Zaloge strank redno preverja družba BDO, ena vodilnih švicarskih revizijskih hiš, ki vodi tudi naše računovodstvo. Poleg tega letno poteka neodvisni revizijski pregled, kar zagotavlja visoko stopnjo transparentnosti in pravilnosti.

Pomembno vlogo ima tudi nadzorni svet, ki skrbi za aktivni nadzor in verodostojnost poslovanja. Z leti smo zgradili specializirano ekipo, osredotočeno izključno na procese, strukturo in varnost. Lastništvo, skladiščenje, zavarovanje in razpoložljivost kovin so jasno ločeni in pregledni. Plemenite kovine so stoodstotno v lasti strank, niso izkazane v bilanci podjetja in ne sodijo v morebitno insolvenčno maso.

Donosnost v našem razumevanju ni kratkoročno lovljenje cenovnih gibanj, temveč dolgoročno ohranjanje in povečevanje realne kupne moči. To temelji na fizični lastnini, visoki varnosti in jasni strategiji, ne na optimizaciji stroškov na račun vsebine.

Katere trende ali razvojne usmeritve načrtujete v prihodnjem letu?

V letu 2026 se osredotočamo manj na kratkoročne inovacije in bolj na nadaljnji razvoj temeljnih principov, varnosti, strukture in zanesljivosti. Ključni poudarek bo dodatno vlaganje v varnost. V Elementumu varnost razumemo kot stalen proces, zato nadgrajujemo tako fizično varnost skladišč kot organizacijske in procesne strukture.

Delujemo v skladu z mednarodnimi standardi ISO, ki zagotavljajo kakovost procesov, jasno odgovornost in nadzor. Pomemben steber ostaja tudi razvoj ekipe. Usposobljeni, izkušeni in odgovorni sodelavci so eden ključnih dejavnikov dolgoročne varnosti in kakovosti. Zato vlagamo v znanje, notranje strukture in stabilnost ekipe.

Na strateški ravni širimo tudi prisotnost po Evropi, kjer povpraševanje po fizični lastnini s preglednimi lastniškimi strukturami vztrajno narašča. Naš cilj je postopno omogočiti te rešitve v več državah, ob doslednem upoštevanju lokalnih pravnih in regulatornih okvirov.

Tudi v Švici načrtujemo nadaljnjo rast, predvsem na področju skladiščenja. Dolgoročno želimo vzpostaviti lastno trgovsko enoto, s katero bi dodatno okrepili nadzor nad vrednostno verigo in še bolj dosledno izvajali svojo strateško usmeritev.

Pripravil: Brane Krajnik, Manager korporativnega komuniciranja
+386 (0)41 516 265