James G. Rickards, avtor uspešnice ‘Currency wars: The Making of the Next Global Crisis’ (slov. ‘Valutna vojna: kreiranje naslednje finančne krize’) je v naslednjem članku izpostavil vpliv elit v monetarni politiki:

»Elite se že dolgo časa trudijo, da bi umaknile zlato iz monetarnega sistema, tako fizično kot ideološko. Sprva je bilo to opaziti leta 1914 z vstopom Združenega kraljestva v 1. svetovno vojno. Centralna banka je želela opustiti konvertibilnost valute v zlato. Keynes je odsvetoval takšno odločitev z razlago, da je zlato končno, kredit pa elastičen. Naslednjo potezo v povezavi z zlatom je demonstriral leta 1933 takratni ameriški predsednik Roosevelt, ki je z zakonom prepovedal posedovanje zlata. Dokončno ukinitev, ki naj bi bila začasna, je dosegel ameriški predsednik Nixon leta 1971. Danes, po 25-ih letih smo še vedno brez tako imenovanega ‘Zlatega standarda.«

Rickards navaja, da so kljub odsotnosti zlatega standarda centralne banke z letom 2010 ponovno postale neto kupci zlata. V nekaterih primerih naj bi to počele zaradi zaščite pred vse večjim razvrednotenjem dolarja in morebitnim povišanjem inflacije. Glede na skupni seštevek M1 (gotovina + vpogledne vloge, depoziti na vpogled) ZDA, evro območja in Kitajske ter z željo po 40 % pokritosti z zlatom, bi po mnenju Rickardsa unčo zlata ovrednotili z 10.000 $.

Nadaljujte na Rickardsovo mnenje