Da se finančna kriza iz leta 2008 še ni končala, da je evrsko območje kot stavba brez oken in vrat,
Da se finančna kriza iz leta 2008 še ni končala, da je evrsko območje kot stavba brez oken in vrat, da je zločinski sistem, ki zadolžene sili k jemanju še več dolgov – to je nekaj misli Janisa Varufakisa.
Bi se strinjali, da smo na meji nove gospodarske krize? Cene surovin in energentov naraščajo, ali lahko pričakujemo hudo inflacijo?
Nemogoče je, da bi se začela nova gospodarska kriza, saj se prejšnja še ni končala. Je nova stopnja krize, ki se je začela leta 2008 na Wall Streetu. To je bila kriza leta 1929 za našo generacijo. Po 12 letih deflacije, skromni ravni vlaganj, sploh v Evropi, kjer še nikoli ni bilo manj naložb glede na količino denarja, ki kroži, nas je zdaj zadel val dvigovanja cen zaradi motenj v dobavni verigi in pri energiji.
Od kod pa prihaja ves ta denar, če samo pomislimo, da je bilo samo za omilitev posledic aktualne pandemije že porabljenih 10 bilijonov dolarjev? Je denar postal gola fikcija?
Denar je bil vedno fikcija, od prvega dne naprej, že v asirskem imperiju. Prva oblika denarja so bile glinene črepinje, na katere so napisali številke, ki so pomenile kilograme slame ali pa pšenice, torej denar je vedno predstavljal družbena razmerja. Vprašanje pa je, kaj lahko z denarjem naredimo. Ali ga vlagamo v stvari, ki jih potrebujemo, ali pa dovolimo, da se kopiči v rokah majhne manjšine.
V knjigi “Odrasli v sobi” ste pisali tudi o tem, da je finančna pomoč Grčiji reševala zasebne banke v Nemčiji in Franciji. Kako etična sta torej zdajšnji gospodarski sistem in seveda politika Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke?
Zločinsko neetična. Pika. Mislim, da mi ni treba reči nič drugega. Preprosto je, leta 2010 je Grčija bankrotirala, kar je slabo, je pa še nekaj slabšega. Da te prisilijo, da se pretvarjaš, da nisi bankrotiral. Edini način, da se lahko pretvarjaš, je namreč, da vzameš še več posojil in se pretvarjaš, da jih lahko poplačaš. In še posebej ko te Berlin, Washington, Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka prisilijo, da vzameš nova posojila pod strogimi pogoji, je to zločinsko in noro.
Vir: rtvslo.si
KBM
Vabljeni k branju ostalih novic >>>
Z vidika dolgoročne in kratkoročne perspektive obstajajo trije glavni dejavniki: geopolitika, ponudba in povpraševanje ter politika obrestnih mer Fed a. Prva dva dejavnika ceno zlata višata od leta 2015 naprej in bosta tudi nadaljevala. Geopolitična žarišča, kot so Iran, Koreja, Krim, Venezuela, Kitajska in Sirija, ostajajo nerešena. Nekatera se celo še slabšajo…