Bil Gross: “Skrbi me, da nas bodo centralne banke ponovno pahnile v recesijo.” Jeff Cox
Bill Gross, strokovnjak za obvezniški trg pravi, da bi moral FED in ostale centralne banke izredno previdno nastopiti pri dvigovanju obrestnih mer.
Centralne banke zaključujejo politiko “tiskanja denarja”, a le začasno. Nouriel Roubini.
Z udarom nove recesije je pričakovati ponovno vzpostavitev nekonvecionalne monetarne politike.
Večina centralnih bank v razvitih državah naj bi že zmanjševale prijeme nekonvencionalne monetarne politike. Kmalu naj bi na dolgi rok ostali samo še centralne banka Japonske in Švice.
60 % možnost, da se bomo znašli v ponovni recesiji v naslednjih 18ih mesecih, pravi direktor za investicije pri Saxo Bank
Svetovni gospodarski motor se vse bolj iz počasnega delovanja približuje mirovanju.
Steen Jakobsen, direktor za investicije pri Saxo Bank svetovne gospodarske slike ne vidi rožnato. Po njegovem mnenju je situacija izredno zaskrbljujoča…tako močno, da je napovedal ponovni nastop recesije še do konca naslednjega leta.
James Turk: «Pravkar smo doživeli budnico za cel svet.«
Prejšnji teden so izdali poročilo o stopnji zaposlenosti. Podatki, zajeti v poročilu, so Jamesa Turka, poznavalca monetarnega trga in trga plemenitih kovin, presenetili. Še vedno ne more verjeti kako malo delovnih mest se je ustvarilo v mesecu maju.
Vstopamo v novo recesijo, hujšo kot leta 2008. Michael Pinto
Začetek letošnjega leta ni naklonjeno borznim trgom. Večje padce so beležili povsod po svetu. S&P indeks se že zelo dolgo ni izkazal tako slabo medtem ko je Kitajska, zaradi prevelikih nihanj, svoje trgovanje morala večkrat ustaviti.
Da bomo vstopili v novo recesijo, hujšo kot leta 2008, govorijo v vseh pomembnih finančnih, časopisnih hišah.
Pinto, avtor knjige »The coming bond collapse« (slov. Prihajajoči zlom obvezniškega trga), je zapisal, da je na zadnje turbulence imela največji vpliv prav Kitajska. Recesija naj bi se v ZDA že od druge svetovne vojna zgodila vsakih 5 let in trenutno malce zamuja. Kitajska pa je povsem druga zgodba. Država, ki je v zadnjih letih beležila visoko gospodarsko rast in v svetu postala ena izmed najbolj pomembnih ekonomij, nazaduje. Njen dolg se je samo od leta 2000 povečal za 28 krat, renminbiju pada vrednost, nekateri lastniški vrednosti papirji so od junija leta 2014 beležili tudi do 40 % padec. Vse nakazuje, da Kitajska ne bo mogla vzdrževati 7 % gospodarske rasti, ki si jo je zadala.
In zakaj takšen problem okrog Kitajske?
Pinto pravi, da sama predstavlja kar 34 % svetovne gospodarske rasti, kar je izredno velika številka. In ravno to močno vpliva na ZDA, vodilno ekonomijo v svetu. Sedaj, ko naj bi ZDA končala s stimulativnimi paketi in skoraj ničelnimi obrestnimi merami, se lahko pripravimo na izpad podpiranja lastniških vrednostnih papirjev in vrednosti nepremičnin, s strani prihodkov in BDP-ja.
»Reševanje trgov je danes izredno nehvaležno delo za vlado, morda celo nemogoče. Kakorkoli, v letošnjem letu nas po mojem mnenju čaka kaos na valutnih, delniških in obvezniških trgih. Pravzaprav, beležimo že njegove začetke,« za konec pove Pinto.
Globalni trgi: 4 različna tveganja, ki potrebujejo dodatno pozornost v 2016.
V napornem lanskem letu smo bili priča zgodovinskemu dvigu obrestnih mer s strani ameriške centralne banke, rekordnemu padcu cene za sodček surove nafte v zadnjih 6-ih letih, dramatičnim prodajam na kitajskih delniških trgih in opustitvi vezave švicarskega franka z evrom. V leto 2016 pa smo vstopili dokaj turbulentno.
Dr. Alan Beaulieu: »Ameriška ekonomija bo najprej zapadla v recesijo, nato v depresijo do leta 2030.«
Predsednik ITR Economics in avtor uspešnice Blaginja v času zatona, je v nedavnem intervjuju za Financial Sense Newshour spregovoril o vse večji finančni problematiki ZDA. Slednje naj bi zapadle v velike težave, ki so posledica preteklih dejanja. Beaulieu ocenjuje, da se bodo ZDA do 2019 znašle v globoki recesiji vse dokler se ne soočijo z veliko depresijo do leta 2030. Za napovedi, ki niso nič kaj obetajoče naj bi bili ključni trije razlogi: višanje obresti na dolg, višji stroški zdravstvenih storitev in višja inflacija.