IMF: “Kitajska se bo morala soočiti s problemom dolga.”
Kljub kitajski gospodarski rasti, IMF drugo največje gospodarstvo na svetu, opozarja na njihov dolg.
Kljub kitajski gospodarski rasti, IMF drugo največje gospodarstvo na svetu, opozarja na njihov dolg.
IMF vidi šibko rast v Veliki Britaniji in ZDA. Boljše napovedi namenjajo Japonski, Kitajski, Kanadi in evro območju.
Po mnenju Mednarodnega denarnega sklada naj bi se svet vse manj naslanjal na ZDA. Slednje so namreč močno izgubile na ugledu gospodarske velesile.
V zadnjem desetletju se je gospodarstvo izmenjave bliskovito razširilo, predvsem na področju digitalne tehnologije in turizma.
Na zadnjem G20 zasedanju je bil poudarek na največjih izvoznikih in klimatskih spremembah. Trump ni imel najboljše podpore.
Minilo je leto od minimalne devalvacije kitajskega yuana. Vse od takrat se Kitajska močno bori proti korporativnem dolgu.
Lokalni medij Caixin poroča, da je kitajska bančna komisija, odgovorna za regulacije, izdala direktivo, ki naj bi vzpodbujala AMC (Asset Management Companies; slov. podjetje za upravljanje premoženja) za odkup slabih bančnih posojil. Poteza je sicer delovala pri zadnjem reševanju bančnega sektorja in vse od leta 2012 se Kitajska pripravlja na nove odkupe. Od takrat naj bi bilo ustanovljenih dodatnih 27 AMC –jev.
Felix Zulauf, ustanovitelj in predsednik Zulauf Asset Management, je v naslednjem intervjuju spregovoril o trenutni tržni situaciji, težavah s katerimi se soočamo in možnih prihodnjih dogodkih.
Madžarsko-ameriški investitor, filantrop in ustanovitelj Soros Fund je najbolj poznan kot človek, ki je leta 1992, na »črno sredo«, zaslužil milijardo dolarjev s pomočjo britanske valutne krize.
Kitajska centralna banka bo za krepitev svoje ekonomije skušala omiliti bančna pravila, kar bi posledično pripeljalo do cenejših posojil.
Z zmanjševanjem deleža obveznih rezerv (RRR) oz. deleža, ki ga banka mora hraniti kot rezervo, je centralna banka pravzaprav v gospodarstvo sprostila 100 milijard dolarjev gotovine.
Kitajska centralna banka upa, da bo z zmanjšanjem rezerv spodbudila likvidnost v finančnem sektorju. Kot drugo največje gospodarstvo se v zadnjem času ne more pohvaliti z visoko gospodarsko rastjo. Slednja se v zadnjem času vse bolj upočasnjuje.
Še vedno ne znamo drugače kot pa z novim zadolževanjem. Vse od začetka krize leta 2007 in do leta 2014 je dolg strmo naraščal. Po zadnjih podatkih iz leta 2014 (za leto 2015 še ne obstajajo) smo tako zadolženi za trikratnik svetovne ekonomije.
V letošnjem letu naj bi se Kitajska še naprej trudila povečevati lastne zaloge zlata. Najmočnejši razlog tiči v diverzifikaciji lastnih rezerv.
Po poročilu analitika, Feifei Li, naj bi Kitajska planirala v povprečju na mesečni ravni kupiti okrog 18 ton zlata, na letni ravni več kot 200 ton.
Kitajska centralna banka seveda ni edina. Vse večjim nakupom zlata sledita tudi ruska in kazahstanska centralna banka.
Vir: Mineweb