Se je svet ujel v past dolgov? Adair Turner

»Zadnji dve leti smo priča nenehnemu napovedovanju dvigu obrestnih mer s strani FED- a. Ujeli smo se v past, kjer se dolgovi ne zmanjšujejo temveč le prestavljajo med posamičnimi sektorji in državami. Monetarna politika pa je neuspešna pri spodbujanju globalnega povpraševanja,« pravi Turner.

Vse od finančne krize leta 2008 se je v državah v razvoju privatni dolg nekoliko zmanjšal in sicer iz 167% na 173% v primerjavi z BDP-jem. Na drugi strani pa je drastično zrasel javni dolg, iz 79% na 105% glede na BDP.

Turner:«Kitajska rast se upočasnjuje, Japonska pa se nahaja pred novimi izzivi. Slednja se bori z napovedmi stopnje inflacije, ki jo v letu 2016 želi obdržati na 2%. Glede na to, da ima Japonska težave z vse manjšim BDP-jem in negativno inflacijo v avgustu letošnjega leta, se bodo njihovi načrti najverjetneje razblinili. Zaradi težav bo centralna banka najverjetneje natisnila nov sveženj denarja, kar bo povečalo javno zadolženost, ki je že sedaj čez 200 % BDP-ja.«

V Evropi slika ni prav nič privlačna. Skromna rast s skoraj nično inflacijo se ne spreminja. Tudi QE program se ni izkazal za stimulativnega pri investicijskih povpraševanjih. Nemčija ustvarja sicer presežke, a tudi ti so odvisni predvsem od tujine. Če se Japonska in EU odločita za ponovni QE z namenom razvrednotenja lastne valute, smo lahko prepričani, da bo tudi Kitajska sledila trendu.

Več o zadolženosti držav v svetu »

Vir: World Economic Forum

Deflacija, dolgovi in gravitacija. Raul I. Meijer

»V raznih člankih je v zadnjem času prebrati izjave kot ‘Vsi smo Grčija’. Dejstvo je, da je Grčija nekakšen testni zajček, na kateri bo temeljila prihodnost tudi ostalih držav. Grčija po vsej verjetnosti ne bo nikoli tako napredna in razvita kot zahodni svet…vsaj glede na trenutno stanje, je takšen scenarij neizvedljiv. Kljub vsemu pa pričakujem pozitivne spremembe, ki bodo po mojem mnenju bolj temeljile na humanitarnosti in ne na finančnih preobratih.« v uvodu pove Meijer in nadaljuje: «In če izhajam iz humanitarnosti, ne morem mimo dejstva, da se ostali obnašamo, kot da smo nevedni in ignoriramo, kar se dogaja v Grčiji. Slednja je sicer šla čez mnoge meje in gladko ignorirala finančno ravnovesje, a daleč od tega, da je edina. In vse ostale, ki se borijo z dolgovi, jih bo v krizo potegnilo tako kot Grčijo. Vse dosedanja reševanja so bila le prenos sredstev na račun bank, ki jih je bilo potrebno reševati in ne ljudstva. Elite so tudi v finančni krizi še bogatejše in razkorak med revnimi in bogatimi se še bolj veča. Razumeti je treba, da je katastrofalni kapitalizem obstajal že prej v državah tretjega sveta, le da je sedaj vzplamtel še v EU in ZDA. Potrebno se je zavedati, da je največje bogastvo razumeti ozadje te finančne igre in ne obsojati na podlagi površinskih informacij.«

Nadaljujte na Meijerja »

Vir: The Market Oracle