Podatki kažejo, da poraba na kreditnih, debetnih in plačilnih karticah v Veliki Britaniji, raste najhitreje od leta 2008. Petkrat hitreje kot prihodki.
»V primeru, da doživimo novo finančno katastrofo…jo bo vlada lahko rešila?« se sprašuje avtor članka in nadaljuje: »Vse do pred kratkim bi vsi v en glas zatrdili ‘seveda’. Vendar danes je slika nekoliko drugačna.«
Po mnenju Weissa so bili mnogi prepričani, da FED (ameriška centralna banka) lahko tiska denar v nedogled. S slednjim naj bi vsakič preprečila finančno sesutje. Danes pa se vse več finančnih analitikov nahaja na nasprotni strani. Mnenja so, da vlada ne morerešiti nove finančne katastrofe, predvsem z na novo natiskanim denarjem ne.
»In kje smo danes?« se sprašuje Weiss. V vpogled nam je predstavil 3 ključne vidike:
1. Nižanje obrestnih mer povečuje strah na finančnih trgih.
2. Zaradi nižjih obrestnih mer banke zaostrujejo kreditno politiko (odobrijo manj posojil, saj imajo manjše marže).
3. Vrednosti delnic bank bodo padle. Šibkejše banke bodo zaradi tega primorane razglasiti bankrot. Reševanje s stimulativnimi paketi v preteklosti se nam bo vrnilo kot boomerang.
Vir: Mone Market
Še vedno ne znamo drugače kot pa z novim zadolževanjem. Vse od začetka krize leta 2007 in do leta 2014 je dolg strmo naraščal. Po zadnjih podatkih iz leta 2014 (za leto 2015 še ne obstajajo) smo tako zadolženi za trikratnik svetovne ekonomije.
Globalno gospodarstvo je od sredine leta 2014 v vse slabši kondiciji, politiki in centralni bankirji pa pospešujejo zadolževanje.
Mark Carney, guverner angleške centralne banke, Bank of England, je v zadnjem času polnil naslovnice z izjavo, da bi bilo potrebno zvišati obrestne mere. Nasprotno Carneyu pa je glavni ekonomist banke, Andy Haldane izjavil, da bi jih bilo potrebno celo znižati.
Ob koncu leta lahko opazimo, da se zadolženost razvitih držav ni spustila. Nekje je opaziti tudi povišanje. Med najbolj zadolženimi v svetu so tako Japonska s svojimi 230 % BDP-ja, Grčija s 177 %, Italija, Portugalska, Irska, Belgija in ZDA z več kot 100 % lastnega BDP-ja.