Okrepljeni dolar povzroča težave celotnemu svetu.

V naslednjem članku iz Economista je predstavljen vpliv okrepljenega dolarja na ostale trge.

Če je okrepljeni dolar dober za Frankfurt in Tokio, pa nasprotno deluje na trge v razvoju. Trije najbolj pomembni razlogi so:

1. Padci vrednosti valut na trgih v razvoju silijo centralne banke v dvige obrestnih mer. Zadnji primer je Turčija, ki je novembra bečežila rekordno nizko vrednost lire napram dolarju in

2. Indirektni vpliv dolarja na kreditnih trgih: v času šibkega dolarja je sposojanje na svetovnih trgih lažje kot pa v času okrepljenega dolarja, saj se kreditni pogoji zaostrijo

3. Težave v preteklih sposojanjih: s krepitvijo dolarja postaja tudi kredit vse dražji v domačih valutah trgov v razvoju.

Več o težavah, ki jih povzroča okrepljeni dolar >>>

Vir: The Economist

ZDA naj imajo podlago v zlatu: Povečanje pozivov k najljubšemu standardu. Michelle Jamrisko

Ko so časi slabši se ustvarjajo mnoge, nove teorije. Velikokrat se vračamo tudi k starim.

Zlati standard je najstarejši in zgodovinsko najdaljši denarni sistem. Države so bile omejene pri tiskanju denarja, saj so zanj morale zagotoviti tudi določeno količino zlata v lastnih rezervah. Vse od ukinitve leta 1971, so se strmo povečevali javni dolgovi. Slednji so še hitreje poskočili z vstopom finančne krize leta 2008.

»Da bi se vrnili na enak zlati standard, kot smo ga imeli do leta 1971, je skoraj nepredstavljivo,«
pravi avtorica članka, Jamrisko »tudi po mnenju mnogih oboževalcev zlata in ne samo ekonomistov.«

Kljub temu, da se v popolnosti ne moremo vrniti zlatemu standardu, pa mnogi trdijo, da denar mora sloneti na nečemu. Centralne banke naj bi denar za reševanje krize načeloma in v večini dale bankam…država od tega ni imela prav nič, kaj šele podjetja in državljani.


»Ne rabimo biti sužnji preteklosti,«
je povedal George Selgin, direktor centra za monetarno in finančno alternativo na Cato Institute v Washingtonu in nadaljeval: »Zlatega standarda ne moremo v popolnosti vzpostaviti, a kljub temu bi lahko imeli standard, ki ga ni določilo nekaj ljudi na skrivnih sestankih.«

Več o vrnitvi na zlati standard »

Vir: Bloomberg

 

Dolar je že sedaj brez vrednosti: hiperinflacija je na pohodu. Before it’s news.

Avtor članka navaja dejstva o trenutnem stanju ameriške valute, dolarja:
SISTEM SE NE BO VZDRŽAL NASLEDNJIH 5 LET
Valuta ne more popolnoma izgubiti na vrednosti dokler ji ljudje ne pripišejo vrednost nič. Vse kar ostaja trenutno je zaupanje ljudi v valuto. Glede na pričevanja preteklih hiperinflacij nam je znano, da se prvotno uniči temeljna vrednost valute.
HIPERINFLACIJA SE VEDNO ZGODI ČEZ NOČ
Še vedno se prilagajmo, čeprav smo že jasno občutili razvrednotenje ameriškega dolarja. Veliko potezno razvrednotenje trenutno vzdržujejo z manipulacijo, ki jo uspešno kreira bančni sistem. Dolar je tako rečeno že sedaj vreden nič, gledano iz temeljnega stališča vrednotenja valute.
VELIKA ILUZIJA ALI PREVARA LJUDI JE, DA DOLAR OHRANJA VREDNOST
Kako to storijo z ameriškim dolarjem? Vrednost napihnejo do nenormalno visokih vrednosti v primerjavi z ostalimi, prav tako vse bolj razvrednotenimi valutami. In ko primerjaš močno razvrednotene valute med seboj, izpostaviš eno valuto, ki naj bi bila močnejša in jo nato imenuješ kot močno valuto…se kmalu ujameš v nesmiselnosti besed.
Več o dolarju in njegovi stabilnosti »
Vir: Before it’s news

Kaj bi se moral dolar naučiti od angleškega sterlinga?

Ameriški dolar je že dolgo časa svetovna rezervna valuta. Po prvi ali še bolj uradno po drugi svetovni vojni (z Bretton Woods Agreement) naj bi zamenjal do takrat prevladujočo valuto angleški sterling, ki je vse bolj izgubljala na svoji kupni moči. ZDA, s takrat tudi največjimi zalogami zlata, so postale vodilna velesila in dolar svetovna rezervna valuta.
Ni skrivnost, da se v zadnjih letih pod vprašaj postavlja status dolarja. Vse manjša stabilnost in vse večja razvrednotenost dolarja skozi leta (predvsem od udara finančne krize), je vse manj zanimiva za svet. Kitajska, ki svojo valuto vse bolj jača z vse večjim povečevanjem zalog zlata in spodbudami za opravljanje transakcij v domači valuti, škoduje dolarju. Slednja je tudi močno pripomogla ameriškemu gospodarstvuu v zadnjih letih, saj je bila to ena največjih ekonomij, kar se tiče kupne moči. Da se ne bi ponovila zgodba z britanskim funtom, ki je obvladal 60 % mednarodne trgovine in 90 % izdanega dolga, so se zbrali ekonomisti, da bi preučili zgodovino britanskega sterlinga.

 

Glavna tri področja, ki so jih izpostavili so:
• na kakšne način naj bi valuta postala svetovna rezervna valuta,
• ali je možno imeti dve rezervni valuti,
• na kakšen način lahko pomanjkljiva monetarna politika pospeši upad valute.
Več o primerjavi britanskega sterlinga in dolarja »
Vir: The Economist