Hugh: »V zadnjih 7-ih letih smo bili deležni ‘operativne domišljavosti’, ki je bila mnenja, da se z visokim financiranjem lahko reši svetovno ekonomijo. Glede na njihovo strategijo naj bi bilo potrebno le stimulirati gospodarstvo oz. gospodarsko rast, znižati obrestne mere in povečati likvidnost. Rešitev za gospodarstvo naj bi bilo v še večjem zadolževanju in poceni kreditih. A žal to ni rešilo sistemskih problemov. S slednjim smo samo povečali neenakost in nikakor ne zmanjšali.«
»ZDA so dober primer. Svojim študentom je povečala dostop do kreditov za študij. S tem naj bi popravila visokošolski sistem in večim študentom omogočila višjo izobrazbo. No, zgodilo se je nekaj drugega. Popravka ni videti, le še več kreditnih sužnjev je dobila na svojo stran. Podobna zgodba je z hipotekarnimi posojili, preko katerih so ZDA želele ustvariti »lastniško družbo. Vendar v tem lastništvu je več poražencev kot pa zmagovalcev. Trg je enostavno postal preveč špekulativen. Samo če pogledamo na kakšen način raste dolg ZDA, je številka neverjetna.Če bi rastel vzporedno z rastjo BDP-ja in inflacijo bi danes moral znašati okrog 20 bilijonov dolarjev in ne krepkih 59 bilijonov dolarjev. Razlika je špekulativni presežek, ki se odraža v napihnjenih balonih premoženja in neverjetnih zneskih dolga,« pove še za konec Hugh.
Vir: Daily reckoning