Sledi sprememba poslovanja sveta, kot smo ga poznali do zdaj?

Zaradi ukrajinsko-ruske vojne bo v Evropa daljše obdobje višjih cen, predvsem energentov. Rusija je ena večjih izvoznic nafte na svetu in surovin, kot so nikelj, aluminij in paladij.

“Poleg tega sta tako Ukrajina kot Rusija pomembni dobaviteljici nekaterih žit na svetovnem trgu. Zato lahko na tem področju pričakujemo določen pritisk na povečanje cen.” predvideva Mojmir Mrak, profesor z Ekonomske fakultete. Ob tem dodaja, da je bilo pred izbruhom te krize pričakovano, da bo že do konca letošnjega leta prišlo do manjšega povečanja obrestnih mer Evropske centralne banke (ECB) in do vračanja na fiskalna pravila.

Mrak doda, da je nekaj vzporednic z obdobjem 70. let prejšnjega stoletja. Zaradi katerih bi lahko vstopili v t. i. stagflacijo, kar pomeni, da se gospodarstva sočasno soočajo z višjo stopnjo inflacije in stagnacijo gospodarske rasti.

Kot navaja The Economist, bo dolgoročni učinek trenutnih razmer rezultiral predvsem v poglabljanju delitve sveta na dva gospodarska bloka. V katerem se bo Rusija prisiljena še bolj povezati z vzhodom in trgovinsko-finančnimi transakcijami s Kitajsko. Na zahodu pa se bo vse več podjetij in politikov začelo spraševati, ali je pri trgovanju vendarle ključno načelo globalizacije – da se trguje z vsemi in ne le z geopolitičnimi zavezniki?

Bogomil Ferfila pravi, da je tovrstna nova ureditev gospodarskega delovanja sveta “tvegana igra,” in da se bo Zahod, na čelu z ZDA, popolnoma izločil od preostalega sveta, od Afrike od Azije, Južne Amerike.

Vir: rtvslo.si

KB

Vabljeni k branju ostalih novic >>>

Z vidika dolgoročne in kratkoročne perspektive obstajajo trije glavni dejavniki: geopolitika, ponudba in povpraševanje ter politika obrestnih mer Fed a. Prva dva dejavnika ceno zlata višata od leta 2015 naprej in bosta tudi nadaljevala. Geopolitična žarišča, kot so Iran, Koreja, Krim, Venezuela, Kitajska in Sirija, ostajajo nerešena. Nekatera se celo še slabšajo…