Kmalu bo minilo deset let od začetka finančne krize, ki je izbruhnila na nepremičninskem trgu v ZDA. Šest let bo minilo odkar je Grčija objavila svojo nelikvidnost. Kmalu naj bi izbruhnilo tudi na naraščajočih trgih. Vsak dogodek pa je pripomogel k povečevanju dolga, kateremu kar ni videti konca.
Finančna kriza, ki je zajela svet, ni prizadela revnejših držav. Finančna kriza je namreč kriza največjih razsežnosti za države v razvoju. Po mnenju avtorja članka naj bi največje posledice doživeli v prihodnosti, saj so bile sanacije narejena na način prestavljanja problemov v prihodnost. Največja napaka tokratne krize je ne samo v kopičenju dolga temveč v prehitrem kopičenju dolga v nenormalno visokih količinah. V zgodovini nam namreč tako visoke številke niso poznane. Če pogledamo na splošno, je že podatek rasti dolga v državah v razvoju, presentljivo visok. Od leta 2009 je dolg glede na BDP zrasel iz 150 % na 195 %. Korporativni dolg je iz malo manj kot 50 % poskočil na 75 % (od 2009 do danes). Kitajski javni dolg je glede na BDP zrasel za več kot 50 % v zadnjih štirih letih.
Nadaljujte na vse večje dolgove »
Vir: The Economist