Le 0,18 % vsega naloženega denarja v slovenskih bankah zavarovanega s posebnim skladom. Po rezultatih analize javnega zaupanja, ki jo je opravil Valicon, so Slovenci v zadnjih štirih letih pričeli bolj zaupati v banke. A rezultati so vseeno porazni. 1,6 odstotka vprašanih namreč bankam zelo zaupa, 32,3 % jim bolj zaupa. Večina vprašanih (49,3 %) pa jim bolj ne zaupa in kar 16,8 % bankam sploh ne zaupa.

Eno izmed orodij, ki naj bi povečali zaupanje v banke, je tudi sklad za jamstvo vlog. Ta zagotavlja strankam bank in hranilnic, da so ob primeru stečaja banke upravičene do določene vsote denarja. Trenutno je ta vsota določena do 100.000 evrov na posameznega komitenta banke.

Od leta 2016 v Sloveniji velja direktiva o sistemih jamstva za vloge, ki je bila prenesena v slovensko zakonodajo preko Zakona o sistemu jamstva za vloge. Zakon sledi direktivi, ki zagotavlja »poenoten pristop glede jamstva za vloge na območju Evropske unije in določa enotno jamstvo za vloge do višine 100.000 EUR na ravni posameznega komitenta pri posamezni banki, nacionalnim organom za jamstvo vlog pa nalaga vzpostavitev skladov za jamstvo vlog z minimalno višino 0,8% zajamčenih vlog, ki mora biti dosežena do 3. junija 2024 ter vzpostavitev in vzdrževanje sistema jamstva za vloge, ki omogoča izplačilo zajamčenih vlog trenutno v 20 delovnih dneh, po zaključku prehodnega obdobja pa od 1. januarja 2024 v 7 delovnih dneh,« so zapisali pri Banki Sloveniji (BS).

Kar pomeni, da bi v primeru, če bi danes propadla še ena banka, ki ima več kot 32 milijonov evrov denarja strank, slovenski državljani (preko Banke Slovenije) ponovno pokrili bančno luknjo.