Ravni dolga so močno zrasle predvsem v razvitih državah med leti 1987 in 2007. Zaradi nezmožnosti odplačevanja dolga smo se znašli v največji recesiji od leta 1930.
»Situacija bi bila lahko še slabša. Z zmanjševanjem dolgov posojilojemalcev bi lahko zapadli v depresijo. Vlade bogatih držav danes dovolijo, da se njihov dolg zvišuje, privatni dolg pa je potrebno regulirati oz. zmanjševati. Trgi v razvoju, ko je Kitajska, pa si še naprej sposojajo denar. Pravzaprav do javnega razdolževanja nekako ni prišlo. Tudi centralne banke so naredile svoje in sicer z nižanjem obrestnih mer, blizu ničle. Kljub nizkim obrestnim meram pa ne moremo zatrditi, da so nižje obrestne mere tudi pri posojilih (primer: Grčija),« pravi avtor članka.
Ekonomist pri Morgan Stanley, Manoj Pradhan, je glede trenutne situacije komentiral: «Kljub temu, da smo preprečili katastrofo, nismo rešili problema. Visok dolg ohranja obrestne mere na nizkih nivojih in slednje vzpodbuja povečanje dolga. Centralne banke pa si ne upajo povečati obrestnih mer, saj se bojijo ponovne finančne krize.«
Vir: Economist