Konjunktura je čas, ki lahko zavede! V Sloveniji smo lahko spet zadovoljni z odličnimi gospodarskimi rezultati. V letu 2017 smo po podatkih Urada za makroekonomske analize in razvoj dosegli 4.4% gospodarsko rast..
..Nezaposlenost se zmanjšuje že več let, za več kot 8% sta se lani realno povečala izvoz in uvoz, na tekočem računu plačilne bilance imamo več kot 4,7% BDP presežka, prihodki proračuna se povečujejo s pospešeno stopnjo in so lani znašali 8.8 mrd €. Slovenija je v 2017 v vrhu držav po rasti prodaje avtomobilov. Cene, še posebej manjših stanovanj, pa letijo v nebo. Nobenega razloga nimamo za skrb.
Vendar ima vsaka medalja dve plati. Rast cen nepremičnin, kot tudi visoka rast prodaje avtomobilov, poganja nizka obrestna mera, ki jo potrošnik dobi ob najemu kredita ali leasinga. Zgodovinsko nizke obrestne mere in poplava denarja, ki ga ustvarja Evropska centralna banka s programom odkupovanja državnih in podjetniških obveznic, ustvarjata pogoje za pospešeno gospodarsko rast v Evropi in omogočata prekomerno zadolževanje držav po (pre)nizkih obrestnih merah. Tako se z vsakim dnem povečuje iluzija varnosti.
V past poceni zadolževanja so se v preteklosti ujele Portugalska, Španija, Italija in Grčija. V Sloveniji se lahko zahvalimo, da nismo šli po poti Grčije, le nizkemu deležu javnih dolgov glede na BDP, ki smo ga imeli pred finančno krizo. Te prednosti žal nimamo več.
Le nevedneži so lahko tako naivni, da verjamejo v dolgoročno nadaljevanje politike nizkih obrestnih mer. Le nevedneži so lahko tako naivni, da verjamejo v dolgoročno nizke obrestne mere in le nevedneži so lahko tako naivni, da verjamejo, da Slovenija ne bo imela težav z javnim dolgom.
Veliko podjetnikov v Sloveniji že opozarja na pasti, ki nas čakajo v ozadju. Žal je obseg vplivanja posameznika minimalen, zato lahko le upamo na pozitiven rezultat. S čim se Slovenija danes lahko spopade z morebitno novo gospodarsko krizo? Z bistveno višjimi javnimi dolgovi? S staranjem prebivalstva? S skoraj 1000 milijonov obresti, ki jih letno plačujemo za javni dolg? Z več kot 1100 milijonov, ki jih letno iz tekočega proračuna plačujemo za PIZ? Ja, če pride nova kriza, nam bo zelo težko.
V dobrih časih si je potrebno narediti zaloge pravijo. Kakšne zaloge pa si za slabe čase pripravljate vi? Razna ljudstva in posamezniki so za slabe čase vedno raje imeli rezerve v realnih vrednostih, ki so hitro likvidne. V tisočletjih sta se zlato in srebro v fizični obliki izkazala kot najboljša hranilca vrednosti. Naj zlato postane vaš zaščitnik, srebro pa vaš angel varuh. Dobro ga je imeti, še bolje ga je ne potrebovati. Vsak ve, da je zavarovalno polico treba imeti sklenjeno pred nesrečo, in ne po njej.
Naj vas konjunktura ne zavede!