Jutri, 16. decembra naj bi FED (ameriška centralna banka) dvignila obrestno mero iz trenutne stopnje 0 – 0,25 %. Stopnjo je banka vzdrževala zadnjih 6 let.
Dvig obrestnih mer pa naj ne bi le povzročil konca ničelnih obrestnih mer. FED naj bi se tokrat poslužil dodatnih monetarnih ukrepov, ki naj bi premaknil obrestne mere. Ameriško centralno banko predvsem zanimajo spremembe obrestnih mer pri medbančnih posojili – torej posojilih, ki si jih banke med seboj posodijo »preko noči«. Namen slednjih posojil je v zagotavljanju določene vsote denarja posamezne banke, ki jo FED zahteva vsak večer na njihovem računu. Ameriška centralna banka je v preteklosti že premikala obrestne mere posojil z nakupi in prodajami državnega dolga.
Glede na to, da FED prav tako kontrolira ponudbo rezerv, si lahko privošči tudi določanje cene. Vendar od leta 2008, z uvedbo QE, je tovrstni ukrep ukinjen. Vse od takrat je FED namreč kupil 3,8 bilijonov dolarjev zveznih rezerv in ostalih vrednostnih papirjev.
Vir: The Economist