Nas čaka recesija? To je vprašanje, ki si ga zastavljajo Evropska unija, države, podjetja, vse bolj pa tudi že potrošniki.

Pandemija še vedno povzroča težave, polizdelki iz Kitajske še vedno prihajajo z zamudami, dobavne verige pomembnih prehrambnih izdelkov so zaradi vojne v Ukrajini prekinjene, pšenica se je v letu dni podražila za 80, nafta za 90 odstotkov. Kaj nas čaka in kaj v spopadu z vse višjo inflacijo in nižjo gospodarsko rastjo državam priporoča Evropska unija?

“Dejstvo je, da so ljudje zaradi tega slabo razpoloženi. Ko jih sprašujejo – v Angliji, Ameriki pa tudi pri nas – kaj si mislijo o finančnem položaju svojega gospodinjstva, so zelo slabo, ekstremno slabo razpoloženi.

Na eni strani vidijo energetsko draginjo, hrano, vse se draži na drugi strani plača raste ampak tudi ne dovolj, da bi to nadomestila.”

Kaj na mogočo recesijo pravi analitik?

“Če na indekse potrošniškega razpoloženja pogledam kot finančnik, so ti na nivojih leta 2008, ko so banke propadale ena za drugo. Potrošnik je tisti, ki je trenutno v zelo slabem razpoloženju, in to je tisti sprožilec, ki lahko potem zniža potrošnjo, zniža prodajo podjetji in potem podjetja odpuščajo,” pravi Hribar.

Vir: 24ur

Več v nadaljevanju članka >>>

Vabljeni k branju ostalih novic >>>

Z vidika dolgoročne in kratkoročne perspektive obstajajo trije glavni dejavniki: geopolitika, ponudba in povpraševanje ter politika obrestnih mer Fed a. Prva dva dejavnika ceno zlata višata od leta 2015 naprej in bosta tudi nadaljevala. Geopolitična žarišča, kot so Iran, Koreja, Krim, Venezuela, Kitajska in Sirija, ostajajo nerešena. Nekatera se celo še slabšajo…