Ameriški dolar je že dolgo časa svetovna rezervna valuta. Po prvi ali še bolj uradno po drugi svetovni vojni (z Bretton Woods Agreement) naj bi zamenjal do takrat prevladujočo valuto angleški sterling, ki je vse bolj izgubljala na svoji kupni moči. ZDA, s takrat tudi največjimi zalogami zlata, so postale vodilna velesila in dolar svetovna rezervna valuta.
Ni skrivnost, da se v zadnjih letih pod vprašaj postavlja status dolarja. Vse manjša stabilnost in vse večja razvrednotenost dolarja skozi leta (predvsem od udara finančne krize), je vse manj zanimiva za svet. Kitajska, ki svojo valuto vse bolj jača z vse večjim povečevanjem zalog zlata in spodbudami za opravljanje transakcij v domači valuti, škoduje dolarju. Slednja je tudi močno pripomogla ameriškemu gospodarstvuu v zadnjih letih, saj je bila to ena največjih ekonomij, kar se tiče kupne moči. Da se ne bi ponovila zgodba z britanskim funtom, ki je obvladal 60 % mednarodne trgovine in 90 % izdanega dolga, so se zbrali ekonomisti, da bi preučili zgodovino britanskega sterlinga.
Glavna tri področja, ki so jih izpostavili so:
• na kakšne način naj bi valuta postala svetovna rezervna valuta,
• ali je možno imeti dve rezervni valuti,
• na kakšen način lahko pomanjkljiva monetarna politika pospeši upad valute.
Več o primerjavi britanskega sterlinga in dolarja »
Vir: The Economist