V pričakovanju zgodovinskih besed Jeroma Powlla. Vrednost evra je dobrih 1,18 dolarja, potem ko je v petek pri 1,1965 dolarja dosegla dveletni vrh.
V pričakovanju zgodovinskih besed Jeroma Powlla
Vrednost evra je dobrih 1,18 dolarja, potem ko je v petek pri 1,1965 dolarja dosegla dveletni vrh. Padanje dolarja se je torej ustavilo, nove smernice pa bo dal deviznim trgovcem predsednik Feda Jerome Powell, ki naj bi jutri na rednem letnem simpoziju v Jackson Holu (ta bo tokrat virtualen) nakazal, kaj bo Fed v prihodnje storil za spodbujanje inflacije. Pričakovanja so velika, poznavalci pravijo, da gre za zgodovinski dogodek. Powlla že primerjajo s Paulom Volckerjem, le da bo Powell poskušal delovati ravno nasprotno kot Volcker, ki je bil predsednik Feda med letoma 1979 in 1987. Takrat si je močno prizadeval, da bi umiril inflacijo, kar mu je s serijo dvigov obrestnih mer tudi uspelo, resda za ceno recesije.
Fed se želi izogniti japonskemu scenariju
Jerome Powell, ki je guverner največje centralne banke od leta 2018, mora storiti vse, da Fed ohrani verodostojnost. Inflacija v ZDA je bila namreč po letu 2009 z izjemo dveh let nenehno pod ciljno (dvoodstotno) stopnjo. Fed se zdaj trudi, da bi se izognil “japanifikaciji” oziroma daljšemu obdobju nizke rasti in anemične inflacije. Pričakovati je torej, da bo Fed po novem dopustil višjo inflacijo. Vseeno cena zlate unče ostaja pod 2000 dolarji (včeraj 1924 USD). Za nove rekorde je očitno zmanjkalo moči, vsaka napoved novih spodbud pa bi prinesla nov zagon. Tudi kriptovalute zadnji teden izgubljajo. Zanimanje vlagateljev za bitcoin je še vedno manjše kot ob lanskem vrhu in niti blizu evforiji leta 2017, ugotavlja znani analitik Peter Schiff in dodaja, da je drugače pri zlatu, za katerega kupci še nikoli niso kazali toliko vneme.
Vir: rtvslo.si
Vabljeni k branju ostalih novic >>>
Z vidika dolgoročne in kratkoročne perspektive obstajajo trije glavni dejavniki: geopolitika, ponudba in povpraševanje ter politika obrestnih mer Fed a. Prva dva dejavnika ceno zlata višata od leta 2015 naprej in bosta tudi nadaljevala. Geopolitična žarišča, kot so Iran, Koreja, Krim, Venezuela, Kitajska in Sirija, ostajajo nerešena. Nekatera se celo še slabšajo…