Izdatki za leti 2021 in 2022 po oceni fiskalnega sveta precenjeni, za leto 2023 pa podcenjeni.

Precenjeni izdatki dajejo manevrski prostor za netransparentno porabo

“Primanjkljaj brez upoštevanja ukrepov za epidemijo bi se prihodnje leto povečal za 700 milijonov evrov in bo tudi v letu 2023 večji kot letos,” je opozoril član fiskalnega sveta Tomaž Perše. To je deloma res posledica visoke rasti investicij, ki jo je vlada predvidela v proračunskih dokumentih, vendar se mu zdi skrb vzbujajoče, da je načrtovana visoka rast tudi preostalih odhodkov.

Opozoril je, da ocena ministrstva za finance glede realizacije državnega proračuna za leto 2021 ne pomeni ustrezne osnove za oceno dinamike javnofinančnih agregatov v projekcijah za prihodnji dve leti. Kračun pa je dodal, da so izdatki za leti 2021 in 2022 precenjeni, za leto 2023 pa podcenjeni.

Opozorila o prehodu iz okrevanja v pregrevanje

Vlada se je z novim koronavirusom spopadla z visoko rastjo odhodkov, po Kračunovih besedah so njeni ukrepi zalegli za pet odstotkov BDP-ja letno. “Vendar lahko ugotovimo, da so pomembno prispevali k temu, da je bil padec gospodarske dejavnosti lani manjši, kot bi bil brez ukrepanja, oz. da so pripomogli k intenzivnejšemu okrevanju letos,” je dejal.

Fiskalni svet pa se ob tem ne more izogniti nekaterim slabostim. “Preveč diskrecijske pravice pri porabi so imeli nekateri subjekti javnega sektorja,” je opozoril Kračun. Izpostavil je dodatke v javnem sektorju.

Vprašal se je, ali gospodarsko okrevanje ne prehaja že v pregrevanje. “Tako kot v drugih evropskih državah je tudi v Sloveniji gospodarstvo na poti pregrevanja,” je potrdil in opozoril, da se s tem povečujejo tveganja, da se bo začasno izjemno povečanje javne porabe, ki je bilo v povezavi z epidemijo v pretežni meri upravičeno, prelilo v strukturno in s tem trajno poslabšanje stanja javnih financ.

Vir: rtvslo.si

KBM

Več v nadaljevanju članka >>>

Vabljeni k branju ostalih novic >>>

Z vidika dolgoročne in kratkoročne perspektive obstajajo trije glavni dejavniki: geopolitika, ponudba in povpraševanje ter politika obrestnih mer Fed a. Prva dva dejavnika ceno zlata višata od leta 2015 naprej in bosta tudi nadaljevala. Geopolitična žarišča, kot so Iran, Koreja, Krim, Venezuela, Kitajska in Sirija, ostajajo nerešena. Nekatera se celo še slabšajo…