Wall Street je v ponedeljek silovito okreval po hudih padcih v prejšnjem tednu. A je bilo veselja hitro konec,
čeprav je Fed včeraj ključno obrestno mero nepričakovano znižal za pol odstotne točke.
Največje centralne banke na svetu se že odzivajo na posledice novega koronavirusa in vse bolj črnoglede napovedi o letošnji gospodarski rasti. Včeraj popoldne je za udarno novico poskrbel ameriški Fed, ki ni čakal na redni sestanek (čez dva tedna), ampak je obrestno mero že zdaj znižal za pol odstotne točke, na raven med 1,0 in 1,25 odstotka. Gre za prvo izredno ukrepanje po letu 2008, kar je dovolj zgovoren dokaz, da so razmere skrb vzbujajoče. Vprašanje sicer, koliko lahko nižje obresti v trenutnem položaju, ko so prekinjene dobavne verige, sploh pomagajo, vsekakor pa ima Fedova poteza močno sporočilo, v teoriji naj bi imelo znižanje obrestne mere tudi pozitiven psihološki učinek. A na Wall Streetu so včeraj indeksi občutno padli.
Na finančnih trgih je dogajanje v zadnjem času izjemno volatilno. Prejšnji teden je Dow Jones izgubil 12 odstotkov, kar pomeni največji polom po letu 2008. V ponedeljek je sledil silovit odboj, elitni indeks je veličastno prekinil šestdnevni negativni niz in poskočil za 1.293 točk oziroma za 5,1 odstotka, kar je v točkah rekordna rast, v odstotkih pa največja po marcu 2009.
Kaos na delniških trgih je spet podžgal cene zlata. Za zlato unčo (31,1 grama) je bilo treba v torek dopoldne plačati še manj kot 1.600 dolarjev, popoldne pa skoraj 1.650 dolarjev. Nadaljujejo se tudi bikovska gibanja na trgu obveznic, kar posledično znižuje zahtevane donosnosti.
Vir: rtvslo.si
Vabljeni k branju ostalih novic >>>
Z vidika dolgoročne in kratkoročne perspektive obstajajo trije glavni dejavniki: geopolitika, ponudba in povpraševanje ter politika obrestnih mer Fed-a. Prva dva dejavnika ceno zlata višata od leta 2015 naprej in bosta tudi nadaljevala. Geopolitična žarišča, kot so Iran, Koreja, Krim, Venezuela, Kitajska in Sirija, ostajajo nerešena. Nekatera se celo še slabšajo…