Manj enakovredne družbe lahko postanejo manj demokratične.
Leta 1992 je Francis Fukuyama v svoji knjigi “Konec zgodovine in zadnjega človeka” trdil, da je liberalna demokracija zmagala. Vračanje avtoritarnosti v Rusiji in rastoča moč absolutistične Kitajske, je spodkopala argument na geopolitični ravni.
V določenih delih sveta – Severna Amerika, zahodna Evropa, Avstralije in Japonska – se je zdelo, da je demokracija dobro uveljavljena in da je demokracijo spremljala rast držav blaginje, višji davki na premožne in splošno zmanjšanje neenakosti. Obdobje od 40ih do 80ih let je bilo znano kot “Velika kompresija”. Propad Sovjetske zveze v obdobju 1989-1991 je v sfero prinesel vrsto novih držav. Tudi Latinska Amerika se je premaknila v demokratični smeri.
Ravno dogodki, ki so se odvili v zadnjih letih, so povzročili vprašanja o sposobnosti liberalne demokracije v nekaterih državah, kjer se je zdelo, da je dodobra že uveljavljena.
“Kot sem opisal v knjigi leta 2013 z naslovom Zadnji glas, se je spoštovanje volivcev do politikov močno zmanjšalo. Ljudje so postali cinični v smislu, da so vsi politiki enaki, saj se niti niso bali izgube svojih pravic. Finančna kriza, ki se je začela leta 2007, je z ustvarjanjem dodatne stopnje nezadovoljstva volivcev, dodatno spodkopala demokracijo,” pove ob zaključku avtor članka.
Vir: The Economist