O tem, ali so nizke obrestne mere na bankah prinesle večje povpraševanje po plemenitih kovinah, smo se pogovarjali s Petrom Slapšakom, direktorjem družbe Elementum.
Več kot desetletje se v podjetju Elementum ukvarjate z naložbami v plemenite kovine. Povpraševanje po zlatu in srebru se spet povečuje, rastejo tudi cene. Zakaj?
Že kar nekaj časa smo priča rastem borznih indeksov, rasti cen nepremičnin, prav tako smo še vedno v dobi izredno nizkih oziroma negativnih obrestnih mer. Zgodovinsko gledano, take situacije še ni bilo. Zato vlagatelji iščejo alternativne oblike naložb, saj so naložbe v nepremičnine in vrednostne papirje danes večinoma zelo visoko vrednotene.
Pred kratkim sem bral analizo, da so cene za nakup stanovanja v Ljubljani v povprečju od leta 2015 do 2019 zrasle z dva tisoč na tri tisoč za kvadratni meter. Glede na analizo nepremičnin, ki jo letno dela banka UBS, pa so cene v glavnih mestih po svetu v zadnjem desetletju zrasle v povprečju za 65 odstotkov.
Medtem ko se je povprečni dohodek v tem času zvišal le za 25 odstotkov. Rast delniških trgov je tako rekoč neprekinjena že dobro desetletje. Prav tako smo lani v Sloveniji doživeli tudi realnost obračunavanja negativnih obrestnih mer za pravne osebe. V Nemčiji to realnost od začetka leta doživljajo komitenti (fizične osebe) vsaj 16 bank. To je kar nekaj razlogov, da se povpraševanje po zlatu in srebru povečuje.
V zadnjih dveh letih so centralne banke postale pomemben kupec zlata. Zakaj?
Res je, zadnji dve leti centralne banke pospešeno kupujejo zlato. Kot navajajo predstavniki centralnih bank, ga kupujejo iz dveh razlogov. Prvi je razporeditev premoženja iz dolarskih naložb, drugi pa tako imenovani za vsak primer, če bi v monetarno finančnem sistemu prišlo do večjih sistemskih težav. Razlog za nakup ni dobiček, temveč tiči drugje. To pomeni, da bodo po vsej verjetnosti centralne banke v prihodnje kupovale zlato ne glede na ceno.
Katere centralne banke so lani kupovale zlato?
Že tradicionalno kupujeta zlato centralni banki Rusije in Kitajske. Pridružile pa so se še centralne banke Turčije, Ukrajine, Združenih arabskih emiratov, Srbije, Surinama, Katarja, Mongolije, Mehike, Malte, Mavretanije, Kirgizije, Kazahstana, Indije, Gvineje, Grčije, Belorusije, Argentine, Albanije, Egipta, Ekvadorja, Kolumbije in Poljske.
Vir: pro.finance.si
Vabljeni k branju ostalih novic >>>
Z vidika dolgoročne in kratkoročne perspektive obstajajo trije glavni dejavniki: geopolitika, ponudba in povpraševanje ter politika obrestnih mer Fed-a. Prva dva dejavnika ceno zlata višata od leta 2015 naprej in bosta tudi nadaljevala. Geopolitična žarišča, kot so Iran, Koreja, Krim, Venezuela, Kitajska in Sirija, ostajajo nerešena. Nekatera se celo še slabšajo…