Z udarom nove recesije je pričakovati ponovno vzpostavitev nekonvecionalne monetarne politike.
Večina centralnih bank v razvitih državah naj bi že zmanjševale prijeme nekonvencionalne monetarne politike. Kmalu naj bi na dolgi rok ostali samo še centralne banka Japonske in Švice.
FED je s politiko QE zaključeval leta 2014, leta 2015 pa s stabilizacijo obrestnih mer. ECB planira z umiritvijo QE v letu 2018 tako kot z ukinitvijo negativnih obrestnih mer. Angleška centralna banka naj bi tudi zaključila z zadnjim QE.
Prvič, centralne banke bi lahko obnovile politiko kvantitativne ali kreditne olajšave z nakupom dolgoročnih državnih obveznic ali zasebnih sredstev za povečanje likvidnosti in spodbujanje posojil. Ampak s precejšnjim širjenjem bilanc stanja centralnih bank, je QE komaj brez stroškov ali brez tveganja.
Drugič, centralne banke bi lahko vrnile k politiki negativnih obrestnih mer tako kot so storile ECB, BOJ in SNB ter nekaj ostalih bank. Vendar negativne obrestne mere povzročijo stroške bankam in varčevalcem, ki se jih potem prenese tudi na stranke.
Tretjič, centralne banke bi lahko spremenile ciljno inflacijo iz 2% na 4%. FED kot ostale centralne banke naj bi se neformalno že spogledovale tudi s to možnostjo predvsem zaradi posledičnega potenciala dviga obrestnih mer na 5% ali 6%. S slednjim bi se ob ponovnem nastopu recesije, izognili ponovnem padcu obrestnih mer na 0%.
Nadaljujte na članek Roubinija >>>
Vir: The Guardian