Vlagatelji naj bodo pozorni na velike kupce na trgu zlata: centralne banke.
Še vedno ostajajo veliki kupci zlata in ni videti, da jim je vseeno, kam gredo cene zlata. Centralne banke ga želijo le še več.
Razmislite o tem: leta 2020 so centralne banke za svoje rezerve kupile 272,9 tone zlatih palic. (Vir: „Trendi povpraševanja po zlatu v celotnem letu in zadnjem četrtletju 2020“, World Gold Council, 28. januarja 2021.)
Resda je bila ta številka za 59% nižja od tiste, ki so jo kupili leta 2019, a govori eno: tudi v najtežjih gospodarskih časih centralne banke kupujejo zlato in ga imajo rade. Bodimo iskreni, leto 2020 za centralne banke ni bilo čudovito. Morale so sprejeti skrajne ukrepe, da njihova gospodarstva ne propadejo. Pričakovali je bilo, da bodo prodali svoje zlato. A niso. Namesto tega so ga kupili še več.
Razumevanje razlogov, zakaj centralne banke kupujejo zlato: rumena plemenita kovina v bistvu zmanjšuje volatilnost njihovih rezerv. Ker imajo v svojih rezervah veliko valut, potrebujejo nekaj, kar jih bo varovalo. Zlato se pri tem odlično odreza.
Razumeti morate tudi, kdo v zadnjem času kupuje zlato. Niso samo glavne centralne banke, kot sta ameriška centralna banka ali Evropska centralna banka (ECB); to so tudi manjše banke. Te so bile dolgo prepričane, da so ameriški dolar in druge valute odlične za njihove rezerve. Zdaj potrebujejo nekakšno sidro v svojih zalogah, zlato pa je tisto, k čemur gravitirajo.
Vir: lombardiletter.com
Vabljeni k branju ostalih novic >>>
Z vidika dolgoročne in kratkoročne perspektive obstajajo trije glavni dejavniki: geopolitika, ponudba in povpraševanje ter politika obrestnih mer Fed a. Prva dva dejavnika ceno zlata višata od leta 2015 naprej in bosta tudi nadaljevala. Geopolitična žarišča, kot so Iran, Koreja, Krim, Venezuela, Kitajska in Sirija, ostajajo nerešena. Nekatera se celo še slabšajo…