Manj enakovredne družbe lahko postanejo manj demokratične.
Leta 1992 je Francis Fukuyama v svoji knjigi “Konec zgodovine in zadnjega človeka” trdil, da je liberalna demokracija zmagala. Vračanje avtoritarnosti v Rusiji in rastoča moč absolutistične Kitajske, je spodkopala argument na geopolitični ravni.
Naša prihodnost naj bi bila svetla iz vidika, ko nam nova tehnologija obljublja rešitve za največje svetovne probleme. Hkrati je prav tako zastrašujoča: pospešene spremembe motijo vsak vidik življenja.
Na današnji dan ima 8 oseb enako količino premoženja kot polovica revnejše populacije v svetu. Podatek, ki nam da misliti.
“Lansko leto smo mislili, da je potreben le en dvonadstropni avtobus, kamor bi spravili 62 ljudi, ki so imeli enako premoženja kot polovica revnejšega prebivalstva na svetu. Glede na točnejše podatke v letošnjem letu je številka iz 62 oseb padla na le 8. Za to je potreben le golf voziče,” se nekoliko pošali avtor članka.
Nevarno nasprotje med ekonomsko realnostjo in politično retoriko.
V naslednjem prispevku je povzet pesimističen pogled na svet. Po zadnjih raziskavah, ki so potekale v 17 – ih državah, je več kot 50 % ljudi (razen na kitajskem in v Indiji) odgovorilo, da so danes slabši časi kot v preteklosti. V nekaterih državah je celo 80 % ljudi zatrdilo, da so včasih boljše živeli kot danes.
Z zadnjo zmago na britnskem referendumu za izstop iz EU, se je oglasilo ogromno mladih, ki naj bi glasovali proti izstopu.
Celih 48 % naj bi bilo proti, 52 % pa za. Med 48 % naj bi bilo ogromno mladih in ti si želijo prihodnost, kjer celotna Evropa dobro sodeluje med sabo.
Leta 1929 smo doživeli večjo svetovno gospodarsko krizo oz. svetovni gospodarski polom. Pozneje, leta 1932 je tudi zaradi gospodarskega poloma, Simon Kuznets, predstavil nov model, imenovan BDP (bruto družbeni proizvod). Slednji je bil javnosti predstavljen 1934.
Martin Armstrong, eden največjih napovedovalcev borznih trendov, zaradi katerih je nekaj časa presedel tudi za zapahi, je v svoji rubriki, kjer odgovarja na vprašanja bralcev, podal svoje mnenje o vse večih manipulacijah.
Na podlagi večih raziskav je ugotovljeno, da denar pripomore k rasti osebne sreče do določene mere. Tudi države, kjer naj bi živeli premožnejši ljudje, naj bi imele več srečnejših prebivalcev kot revnejše države. Z višino prihodkov naj bi rasel tudi index sreče – vse nekje do 120.000 $ zaslužka na letni ravni.
Dodatne raziskave so pokazale, da so srečnejši ljudje tam, kjer imajo krajši delovnik. Srečnejši naj bi bili tudi samozaposleni v primerjavi z ljudmi, ki so zaposleni v drugih podjetjih.
Že dolgo ni več skrivnost, da ima peščica ljudi na svetu toliko premoženja kot vsi ostali prebivalci zemlje. Po zadnjem podatku naj bi 62 najbogatejših ljudi imelo približno enako premoženja kot pa 3,5 milijarde svetovnega prebivalstva, ki nahajajo med tistih 50 % na dnu lestvice.
