Ko opazujem trenutno situacijo, ugotavljam, da se vse dogaja v nekem logičnem krogotoku. Najlažje ga opazimo, če uporabljamo čim bolj preprosto kmečko logiko..

Edine nepoznane spremenljivke so čas, točka preloma in intenziteta.

V februarju 2018 sem v Investicijskem vodniku 2018 in na spletnih straneh podjetja Elementum objavil članek “Konjuktura je čas, ki lahko zavede” (članek). V februarju 2019 sem v Finančnem vodniku objavil članek z naslovom: “Centralne banke povečujejo zlate rezerve, pa vi?” (članek). In letošnjega februarja sem prav tako objavil članek v Finančnem vodniku 2020. In sicer z naslovom “Danes je manjše tveganje imeti premoženje v plemenitih kovinah kot v denarnih sredstvih” (članek).

V članku iz leta 2018 sem poudaril, da zgodovinsko nizke obrestne mere in poplava denarja ustvarjata iluzijo varnosti. V članku iz 2019 sem poudaril, da se finančnim krizam ne moremo izogniti.  In da je pomembno, da smo nanje dobro pripravljeni, ne glede na to, kdaj pride. V članku iz februarja 2020 pa sem izpostavil prihajajočo gospodarsko ohladitev in potrebo, da tudi podjetja začnejo zaradi varnosti in likvidnosti  vlagati v zlato.

Kot je bil propad banke Lehman Brothers sprožilec krize v letu 2008, tako je bil in je COVID-19 sprožilec gospodarske in finančne krize v 2020. Krizo iz leta 2008 bi označil kot finančno-gospodarsko, letošnjo krizo bi označil kot epidemijsko-gospodarsko, naslednjo krizo, ki bo prišla čez 5-10 let in jo bodo sprožili preveliki dolgovi pa bi označil kot dolžniško-gospodarsko.

Res je, da bo gospodarski upad zaradi COVIC-19 zelo velik, vendar bo kratkoročne narave. Zaradi ogromnih in hitrih intervencij s strani držav in centralnih bank, se bodo gospodarstvo in finančni trgi hitro pobrali. Praksa reševanja je vzpostavljena že iz krize v preteklem desetletju. Kar bo postal resnični problem čez 5 to 10 let so dolgovi, ki jih bo potrebno plačati, na to so opozorili svetovne voditelje tudi v Davosu 2020.

Danes v epicentru intenzivnosti epidemije z COVID-19 živimo v svetu z rekordnimi javnimi dolgovi in rekordno nizkimi obrestnimi merami. Smo tik pred tem, da dolgove povečamo na nove rekorde brez omejitve navzgor.

Ravno zato je ključnega pomena, tako za posameznike, kot tudi za podjetja, da si ustvarijo likvidno rezervo v fizičnem zlatu in srebru.

Zelo smo lahko naivni, če lahko izključimo nadaljevanje politike nizkih obrestnih mer, nizke inflacije. Da lahko dobimo kredite kadarkoli in v kakršnikoli višini, da bo država vedno poskrbela za nas, da bodo naše pokojnine garantirane in dovolj visoke. Da so bančne vloge popolnoma varne in likvidne, da se plačilni sistem ne more nikoli ustaviti ali resetirati, da posamezniki in podjetja nikoli ne moremo priti v finančno stisko, da naša družina ali naši dobavitelji in kupci ne morejo priti v finančno stisko.

Zlato in srebro enostavno povečujeta varnost in likvidnost, v premoženju posameznika in podjetij, danes in v bodoče. Nenazadnje je priznanje zlatu v lanskem letu izkazala tudi BIS banka iz Basla, ki mu je dodelila status t.i. ‘zero risk asset’. Čas je pokazal, kaže in bo pokazal, da se zgodovina še vedno ponavlja.

Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum

Vabljeni k branju ostalih novic >>>

Z vidika dolgoročne in kratkoročne perspektive obstajajo trije glavni dejavniki: geopolitika, ponudba in povpraševanje ter politika obrestnih mer Fed a. Prva dva dejavnika ceno zlata višata od leta 2015 naprej in bosta tudi nadaljevala. Geopolitična žarišča, kot so Iran, Koreja, Krim, Venezuela, Kitajska in Sirija, ostajajo nerešena. Nekatera se celo še slabšajo… Z vidika dolgoročne in kratkoročne perspektive obstajajo trije glavni dejavniki: geopolitika, ponudba in povpraševanje ter politika obrestnih mer Fed a. Prva dva dejavnika ceno zlata višata od leta 2015 naprej in bosta tudi nadaljevala. Geopolitična žarišča, kot so Iran, Koreja, Krim, Venezuela, Kitajska in Sirija, ostajajo nerešena. Nekatera se celo še slabšajo…