Profesor na Univerzi Ljubljana, poznavalec mednarodnega poslovanja in globalizacijskih trendov, je za časopis Delo podal svoje mnenje o globalizaciji in njeni (ne)koristnosti za posameznike.
Damijan: »Finančni kapital ima to naravo, da drvi tja, kjer so najvišji donosi in tam ustvari velike balone, takoj po prvih negativnih signalih v lokalnem okolju pa pobegne in za seboj pusti opustošenje. Najprej so prišle na vrsto Japonska in Skandinavske države (začetek 1990-ih), nato azijske in vzhodnoevropske države (druga polovica 1990-ih) in končno same razvite države leta 2008.«
Damijan: »Na podlagi teh ugotovitev se danes med ekonomisti odvija intenzivna debata, kaj narediti z globalizacijo. Kljub temu, da se predvsem ZDA zavzemajo za še večjo intenzivnost globalizacije (v okviru Transpacifiškega in Transatlantslega sporazuma) z liberalizacijo trgovine s storitvami, ki bi omogočil multinacionalkam lažji dostop na tuje trge, pa so ekonomisti večinsko nenaklonjeni temu procesu. Koristi od tega so namreč minimalne ali pa celo škodljive za posameznike. Ekonomisti se zato danes zavzemamo predvsem za razmislek o tem, kako ohraniti globalizacijo, vendar zmanjšati njene negativne učinke. Ali kot je že pred desetletjem zapisal Dani Rodrik iz Harvarda: Kako rešiti globalizacijo pred njenimi navijači?«
Več o Damijanovem mnenju
Vir: Damijan.org