Glede na raziskavo, ki je bila narejena med ekonomisti, naj bi FED (ameriška centralna banka) naslednji dvig obrestnih mer opravil šele čez 6 mesecev.
Obrestno mero naj bi po mnenju ekonomistov v prihodnjem letu dvignili dvakrat. Prvi dvig kratkoročne obrestne mere naj bi se zgodil meseca junija 2017.
Vabimo vas na webinar, dne 12.1.2017 ob 20:0.
Predstavili vam bomo povzetek leta 2016 in izpostavili dejavnike za leto 2017.
Webinar bosta vodila Peter Slapšak, direktor podjetja Elementum in Matjaž Jereb, premoženjski svetovalec.
Izhodišča webinarja so: politični, gospodarski in ekonomski vpogled…in kako to vpliva na trg plemenitih kovin.
Opravite prijavo na webinar >>>
Vir: Elementum
Težave z likvidnostjo in rekordno nizke vrednosti banko spremljajo že od samega začetka.
Vodilne v banki vse bolj skrbi, da ne bodo uspeli zbrati 5 milijard dolarjev sredstev za reševanje banke. Delnice banke so tokrat padle za 19 %, na 15 evrov, kar je rekordno nizko vse od leta 1999.
Vir: Bloomberg
Vodilni pri Monte dei Paschi se borijo za poplačilo težav v višini 5 milijard evrov. Denar naj bi nabrali s pomočjo investitorjev, ki bi v zameno dobili delnice.
“Inflacija uničuje kupno moč valute. Da bi jo čim bolj ohranili se je v zgodovini že večkrat izkazalo, da so centralne banke, investitorji in družine kupovale zlato,” v uvodu pove avtor članka.
Mike Maloney, ameriški investitor, predavatelj in poznavalec trga plemenitih, je tokrat pripravil dokaze za manipulacijo, ki se odvija na trgu srebra.
Maloney je že večkrat, tako kot mnogi drugi, opozorjal na manipulacije na trgu srebrna. V naslednjem videoposnetku je prikazano kako je bila Deutsche Bank obtožena manipulacije cen srebra.
Kot del poravnave na sodišču je pripravila 350.000 strani dokumentacije ter 75 audio posnetkov.
Mike Maloney nas skozi videoposnetek vodi tudi po grafu cen srebra in prikaže točke, kjer so vidne manipulacije cen s strani bank.
Za manipulacijo na trgu srebra je Deutsche bank plačala 38 milijov dolarjev, za manipulacije cen na trgu zlata pa 60 milijov dolarjev.
Nemški minister, Wolfgang Schäuble, je izključil možnost odpisa grškega dolga še pred zasedanjem evropskih finančnih ministrov.
Po mnenju Schäubla mora Grčija implementirati strukturne reforme, če želi ohraniti svoje mesto v evro območju. Odpis dolga po njegovem mnenju nikakor ni možen.
Levičarji v atenski vladi pravijo, da dolg, ki ga imajo v višini 330 milijarde evrov, otežuje napredek in trajnostno rast.
Več o Schaublovem mnenju in stanju Grčije >>>
Vir: The Guardian
V naslednjem članku iz Economista je predstavljen vpliv okrepljenega dolarja na ostale trge.
Če je okrepljeni dolar dober za Frankfurt in Tokio, pa nasprotno deluje na trge v razvoju. Trije najbolj pomembni razlogi so:
1. Padci vrednosti valut na trgih v razvoju silijo centralne banke v dvige obrestnih mer. Zadnji primer je Turčija, ki je novembra bečežila rekordno nizko vrednost lire napram dolarju in
2. Indirektni vpliv dolarja na kreditnih trgih: v času šibkega dolarja je sposojanje na svetovnih trgih lažje kot pa v času okrepljenega dolarja, saj se kreditni pogoji zaostrijo
3. Težave v preteklih sposojanjih: s krepitvijo dolarja postaja tudi kredit vse dražji v domačih valutah trgov v razvoju.
Več o težavah, ki jih povzroča okrepljeni dolar >>>
Vir: The Economist