Sesuvanje zahodnega finančnega sistema, prikazano na grafu srebra. Steve St. Angelo

Steve St. Angelo, avtor večih člankov na Silverseek in spremljevalec trendov na trgu srebra, je tokrat primerjal povpraševanje po srebrnikih v zadnjih 40-ih letih.

Po mnenju Steva je nekatere podatke zelo težko pridobiti, a ne za Maple Leaf. Prodaja srebrnikov je močno narasla. V članku je primerjal povpraševanje po srebrnikih med leti 1988 in 2007 ter obdobjem nastanka finančne krize. Royal Canadian Mint je objavila podatke, ki za prvo obdobje prikazujejo prodajo srebrnih Maple Leaf v višini 21,4 milijonov unč. Drugo obdobje pa je veliko višje. Med leti 2007 in 2014 naj bi se prodalo 6 krat več in sicer 134 milijonov unč srebrnikov. Dodati je potrebno, da v prvem obdobju govorimo o 20-ih letih, v drugem pa 7-ih letih.
Angelo doda, da je to sigurno odličen pokazatelj padca zaupanja finančnim institucijam in zahodnemu bančništvu.

Vir: Silverseek

27. 10. 2015

Novice s strani FED-a, novih zadolžitev in fizičnega srebra. Money Metals

Clint Siegner zapisal: “Zlatu in srebru je nekoliko spodnslo tla pod nogami v prejšnjem tednu s krepitvijo dolarja. Valuta je imela najboljši teden v zadnjih 5-ih mesecih medtem ko so ostale valute v slabši poziciji. Evropske centralne banke se že dogovarjajo o novih stimulativnih paketih, Kitajska pa je že šestič zapovrstjo znižala obrestne mere v zadnjem letu.”

Že nekdanji predsednik FED-a, Alan Greenspan, je izjavil, da ZDA kot izredno zadolžena država nima izzivov s plačevanjem lastnih dolgov, saj ima pooblastila, da vsakič pač natiska dodatne dolarje in z njimi poplača dolg. Torej, po njegovem mnenju se ne bomo srečali s krizo plačevanja dolgov, temveč z visoko inflacijo, ki se je še vsakič sprožila zaradi prevelik količin denarja v obtoku.
Zanimivost v članku je tudi ta, da bo U.S. Mint proti koncu leta svoje poslovanje ustavila za 1 mesec oz. ne bo dobavljala srebrnikov American Eagle. Slednji so namreč zelo popularni in tudi zapisane so rekordne ravni popraševanja po slednjih srebrnikih. Razlog naj bi bil v menjavi letnice, za katero naj bi potrebovali 1 mesec. Avtor članka se ob takšnem razlogu vpraša o relevantnosti razloga, saj naj bi ostale kovnice potrebovale le nekaj ur za menjavo.

Kje potem tiči razlog? Morda v pomanjkanju…

Nadaljujte na članek »
Vir: The Market Oracle

27. 10. 2015

FED ne more dvigniti obrestnih mer, ostane jim samo še pretvarjanje. Thorsten Polleit

Polleit: “FED si ne more privoščiti dvig obrestnih mer, saj bi to pomenilo katastrofo za gospodarstvo in zaposlenost. Zgodil bi se domino efekt, saj je gospodarstvo v visokih dolgovih in ne bi bilo zmožno plačevati obveznosti z višjimi obrestnimi merami. Po drugi strani pa se ameriška centralna banka mora pretvarjati, da obstaja možnost, da bo dvignila obrestne mere. Vse zaradi varčevalcev in investitorjev. Si predstavljate, kaj bi se zgodilo, če obe skupini izvesta, da FED nikoli več ne bo dvignil obrestnih mer? Komu bi bilo zanimivo varčevanja na depozitu, nakup obveznic itd.? Verjetno bi hitro obrnili hrbet. V tem primeru bi nas čakalo sesutje fiat valut.”

Nadaljujte na mnenje Thorsten Polleita »
Vir: Mises Institute

27. 10. 2015

Novi zlati standard v Indiji? Prinesha Naidoo

Po podatkih World Gold Council naj bi Indija v povprečju na letni ravni, zadnjih 10 let, uvozila nekje med 900 in 1000 ton zlata.

Avtorica članka navaja, da naj bi v Indiji z dvema milijardama državnih posojil izdali zlate obveznice, z zapadlostjo 5-7 let in fiksno obrestno mero, ki naj bi se določila na podlagi cene nakupa. Obveznice naj bi bazirale na rezervnem skladu s fizičnim zlatom.

Približno 300 ton zlatih palic in zlatnikov je vsako leto kupljeno z namenom investicije. Z novo shemo naj bi vsaj malo zmanjšali apetit po fizičnem zlatu, kar je država v preteklosti poskusila že z višjo obdavčitvijo, a neuspešno. Tudi stroški države naj bi se s shemo, ki so jo poimenovali »vanilla investment scheme« zmanjšali stroške zadolževanja za 4-5 %.
V indijskih gospodinjstvih naj bi bilo nekje 22.000 – 23.000 ton zlata. Nov program bo tako gospodinjstvom omogočil, da najmanj 30 g zlata v obliki nakita ali ploščice, položijo na banko za eno leto in pridobijo neobdavčljive obresti.

Vir: Mineweb

20. 10. 2015

Se je svet ujel v past dolgov? Adair Turner

»Zadnji dve leti smo priča nenehnemu napovedovanju dvigu obrestnih mer s strani FED- a. Ujeli smo se v past, kjer se dolgovi ne zmanjšujejo temveč le prestavljajo med posamičnimi sektorji in državami. Monetarna politika pa je neuspešna pri spodbujanju globalnega povpraševanja,« pravi Turner.

Vse od finančne krize leta 2008 se je v državah v razvoju privatni dolg nekoliko zmanjšal in sicer iz 167% na 173% v primerjavi z BDP-jem. Na drugi strani pa je drastično zrasel javni dolg, iz 79% na 105% glede na BDP.

Turner:«Kitajska rast se upočasnjuje, Japonska pa se nahaja pred novimi izzivi. Slednja se bori z napovedmi stopnje inflacije, ki jo v letu 2016 želi obdržati na 2%. Glede na to, da ima Japonska težave z vse manjšim BDP-jem in negativno inflacijo v avgustu letošnjega leta, se bodo njihovi načrti najverjetneje razblinili. Zaradi težav bo centralna banka najverjetneje natisnila nov sveženj denarja, kar bo povečalo javno zadolženost, ki je že sedaj čez 200 % BDP-ja.«

V Evropi slika ni prav nič privlačna. Skromna rast s skoraj nično inflacijo se ne spreminja. Tudi QE program se ni izkazal za stimulativnega pri investicijskih povpraševanjih. Nemčija ustvarja sicer presežke, a tudi ti so odvisni predvsem od tujine. Če se Japonska in EU odločita za ponovni QE z namenom razvrednotenja lastne valute, smo lahko prepričani, da bo tudi Kitajska sledila trendu.

Več o zadolženosti držav v svetu »

Vir: World Economic Forum

15. 10. 2015

Kaj bi se moral dolar naučiti od angleškega sterlinga?

Ameriški dolar je že dolgo časa svetovna rezervna valuta. Po prvi ali še bolj uradno po drugi svetovni vojni (z Bretton Woods Agreement) naj bi zamenjal do takrat prevladujočo valuto angleški sterling, ki je vse bolj izgubljala na svoji kupni moči. ZDA, s takrat tudi največjimi zalogami zlata, so postale vodilna velesila in dolar svetovna rezervna valuta.
Ni skrivnost, da se v zadnjih letih pod vprašaj postavlja status dolarja. Vse manjša stabilnost in vse večja razvrednotenost dolarja skozi leta (predvsem od udara finančne krize), je vse manj zanimiva za svet. Kitajska, ki svojo valuto vse bolj jača z vse večjim povečevanjem zalog zlata in spodbudami za opravljanje transakcij v domači valuti, škoduje dolarju. Slednja je tudi močno pripomogla ameriškemu gospodarstvuu v zadnjih letih, saj je bila to ena največjih ekonomij, kar se tiče kupne moči. Da se ne bi ponovila zgodba z britanskim funtom, ki je obvladal 60 % mednarodne trgovine in 90 % izdanega dolga, so se zbrali ekonomisti, da bi preučili zgodovino britanskega sterlinga.

 

Glavna tri področja, ki so jih izpostavili so:
• na kakšne način naj bi valuta postala svetovna rezervna valuta,
• ali je možno imeti dve rezervni valuti,
• na kakšen način lahko pomanjkljiva monetarna politika pospeši upad valute.
Več o primerjavi britanskega sterlinga in dolarja »
Vir: The Economist

6. 10. 2015

Marc Faber: »Razvrednotenje premoženja skozi inflacijo se že dogaja.« Bloomberg

06.10.2015

V video intervjuju za Bloomberg News je Marc Faber, eden največjih ekonomskih svetovnih analitikov, spregovoril o trenutni situaciji obrestnih mer in v kakšni meri naj bi v zadnjih letih pripomogle gospodarstvu.
Faber: «Po mojem mnenju bi že leta 2011 FED moral zvišati obrestne mere, sedaj si tega tako ali tako ne more privoščiti. Če pa že govorimo o nizkih obrestnih merah je tukaj FED storil še eno napako: nikoli ne bi smele biti tako nizke. Gospodarska rast na splošno pada po vsem svetu: Kitajska, Japonska in tudi EU so na udaru. Povpraševanje je vse manjše in tudi svetovna trgovina usiha. Tako da večjih gospodarskih napredkov ni na vidiku, prej nasprotno.«
Faber na vprašanje o možnostih hiperinflacije doda: »Najprej moramo razumeti kaj pomeni inflacija. Torej, da imamo preveč denarja v obtoku zaradi katerega se posledično dvignejo cene dobrin, plač, delnic, nepremičnin itd. Vendar moramo razumeti, da uradna inflacija ni tako visoka kot imamo prenapihnjene cene delnic in obveznic. Tukaj mislim, da se bomo kmalu soočili s pokom delniškega in obvezniškega balona, ki je naraščal predvsem zaradi prevelikih količin denarja. Poleg tega inflacija vpliva na razvrednotenje vaše kupne moči, kar se pa tako ali tako že dogaja. Če bi pred leti dali denar na depozit, bi imeli izgubo. Saj je bila inflacija višja kot pa so vam ponujene obrestne mere. Do hiperinflacije lahko pride postopoma, najprej skoraj neopazno z vse višjo inflacijo in razvrednotenjem kupne moči. Tukaj dodatno veliko doprinese ljudstvo, saj ob vse večjem nazupanju v denar in vse večjem nagibanju plemenitim kovinam, se ustvari še večje razvrednotenje papirnega denarja.«
Za konec Faber še doda, da je neizogibno sesutje globalnih trgov ob vsej prenapihnjenosti delnic in obveznic, nizkih obrestnih mer in prikritega razvrednotenja denarja. Slednje se lahko zgodi postopoma ali pa na način, ki smo ga na črni ponedeljek doživeli leta 1987.

Več o Marc Fabru v intervjuju za Bloomberg »
Vir: Bloomberg

6. 10. 2015