Švicarski organi raziskujejo sumljive poteze večjih bank pri določanju tržne cene plemenitih kovin, AFP

Nekatere banke naj bi po mnenju švicarskih organov opravljale sumljive posle, ki se nanašajo na določanje tržne cene plemenitih kovin (zlata, srebra, platine in paladija).
Švicarska komisija za konkurenco (Swiss Competition Commission – COMCO) je v vpogled vzela 7 bank, ki naj bi bile soudeležene pri manipulaciji cen plemenitih kovin.
Trenutno poteka raziskava v dveh večjih švicarskih bankah, UBS in Julius Baer. Pod drobnogledom so tudi tuje finačne institucije: Deutsche Bank, HSBC, Barclays, Morgan Stanley in Mitsui.
V instituciji COMCO, ki so raziskavo odprli v mesecu februarju, pravijo, da obstaja dovolj znamenj, ki nakazujejo na nepravilno določanje cen pri trgovanju s plemenitimi kovinami.
Patrik Ducrey, predstavnik COMCO je AFP povedal, da se bo raziskava najverjetneje zaključila leta 2017.

Več o COMCO in sumljivih bankah »
Vir: Yahoo Finance

29. 9. 2015

Japonska dosegla nov rekord – starejših občanov vse več, BDP se znižuje, mladi z vse večjimi dolgovi

Japonska, kot ena ekonomsko najmočnejših držav, se sooča s podobnimi težavami kot Slovenija: vse manjšo rodnostjo in vse starejšim prebivalstvom. Kar 26,7 % japonskega prebivalstva je starejših od 65 – ega leta, tudi rodnost jim upada že četrto leto zapored. Stanje je precej zaskrbljujoče, saj starejše prebivalstvo ne more prispevati k rasti BDP-ja. Japonska je primorana financirati vse več pokojnin, a pokojninska blagajna se zmanjšuje, saj je premalo mladih, ki bi v njo vplačevali. Dodatno ji vso situacijo otežuje visok javni dolg, saj je najbolj zadolžena država v svetu glede na BDP.
Odstotek japonskega prebivalstva, starejšega od 65 let, naj bi se v prihodnosti povečeval. Do leta 2020 naj bi se zvišalo na 30 % celotnega prebivalstva, do leta 2050 pa na 40 %.
Več o težavah Japonske »
Vir: Zero Hedge

23. 9. 2015

Neil Armstrong komentar: »IMF je najbolj skorumpirana institucija«

V tokratnem krajšem prispevku Neila Armstronga, zelo priznanega finančnega analitika, je začutiti jezo do institucij, ki naj bi težila k stabilnejši monetarni politiki. Najprej izpostavi organizacijo UN (United Nations), o kateri si lahko več preberete na www.un.org. Slednja naj bi pred kratkim objavila načrt, ki ga želi izvesti do leta 2020. Po Armstrongovem mnenju gre za socialističen načrt, ki vodi do popolne izgube ekonomske svobode in uničenja svetovnega gospodarstva z vsiljevanjem svetovnega davka. Slednja se prav tako trudi, da bi v popolnosti eliminirala poslovanje z gotovino. Poleg UN izpostavi še IMF, ki naj bi bila po njegovem mnenju najbolj skorumpirana institucija. IMF vse bolj vsiljuje novo svetovno rezervno valuto, imenovano SDR. Slednja naj bi vsebovala nabor pomembnih svetovnih valut.
Armstrong močno nasprotuje tem institucijam, saj si sami določajo odgovornosti in pozicije in celemu svetu »solijo pamet« kako naj bi delovali v prid gospodarstva. V njegovih očeh so bolj grožnja za celoten ekonomski sistem kot pa rešitev.
Nadaljujte na mnenje Armstronga »
Vir: Armstrongeconomics

22. 9. 2015

»Praktično je nemogoče dobiti fizično zlato v Londonu – ponudba usiha.« Hambro

Peter Hambro, ustanovitelj rudarske družbe Peterpavlovsk je za Bloomberg TV povedal, da v Londonu praktično ni več možno kupiti fizičnega zlata. Povpraševanje, ki ga London dobi iz strani Rusije, Kitajske in Indije naj bi bilo gromozansko. Peterpavlovsk je med največjimi rudarskimi podjetji, vendar ne more zagotoviti takšne dobave v fizični obliki. Hambro tudi poudarja, da je velika razlika med posedovanjem fizičnega zlata ali papirnega zlata (izpostavil je COMEX Gold Futures). Zlato je po njegovem mnenju zaščita za lastno premoženje, saj omogoča stabilnost.
Nadaljujte na kratek intervju s Petrom Hambro »

Vir: Arabian money

15. 9. 2015

Shemitah, zaključen cikel judovskega koledarja, straši trge.

»Čudne stvari se dogajajo na trgu. Medtem ko na eni strani milijarderji seštevajo izgube ob ‘črnem petku’, skušajo vlade pomiriti nervozo investitorjev. Shemitah, biblični izraz, ki ni masovno poznan, vzbuja skrbi marsikateremu udeležncu na trgu,« se v uvodu razpiše Partha Sinha in nadaljuje: «Ker se približujemo datumu 13. september, zaključenemu 7-letnemu ciklu, se mnogi zatekajo k hebrejski zgodovini, da bi preučili povezanost Shemitah z vse večjimi finančnimi katastrofami. Leta 1987 na dan Shemitah smo doživeli največje borzno sesutje na Wall Streetu in 7 let pozneje so ZDA doživele teroristični napad na Twin Towers. Pričetek finančne krize, objava Lehman Brothers o stečaju in sesutje Dow Jones so se zgodili okrog Shemitah leta 2008. In glede na to, da trgi danes delujejo kot ostra britev, se zna tudi letos marsikaj zgoditi.«
Več o Shemitah »
Vir: The times of India

9. 9. 2015

Srebro in opozorila s strani naraščajočih trgov. Gary Christenson

V zadnjih 15 – 40 letih se je javni dolg v mnogih državah nevzdržno večal. Avtorja članka ravno zaradi tega skrbi, da se bodo kot milni mehurček razblinile US T-obveznice, ki prav tako eksponentno naraščajo vse od leta 1980. Mimogrede omeni še koruzo, ki je trenutno pozicionirana na nižjih ravneh in srebro, ki je raslo vse do leta 2011 in nato izgubilo več kot polovico svoje vrednosti.
Christensen: »Papirni trg, tako kot so npr. obveznice, so se na površju obdržali le zaradi dodatno natiskanega denarja in ne kakšne realne podpore. K temu pripomore tudi devalvacija fiat valut, ki prav tako potisne papirne trge navzgor. Sledi manjši padec, ki mu ponovno sledi rast.«
Garyevo mnenje je, da trenutno ni primeren čas za nakup delnic temveč je čas za nakup zlata in srebra. Seveda se zaveda, da večina vlagateljev svojega denarja ne bo umaknila iz borznih trgov in ga pretvorila v fizično kovino. Kljub temu svetuje, da je čas, da večino svojih sredstev usmerijo v plemenite kovine.
Christensen nadaljuje:«Blagovna borza prav tako narašča ob devalvaciji fiat valut. Njen padec pa zasledimo ob ekonomskih nestabilnostih in ob manipulacijah cen. Slednje taktike se uporabljajo že desetletja s strani vlad in nič ne kaže, da se bodo kmalu nehale.«
Avtor čanka zagovarja teorijo, da si s papirjem prav nič ne moremo pomagati. Ljudje namreč konec koncev potrebujemo surovine kot so srebro, baker, surova nafta in sladkor.
»Morda bodo cene surovine še nekaj časa ostale nizke, vendar ne pozabite, da so trentne cene srebra prenizke v primerjavi z višino globalnega dolga, vladne potrošnje, uradnim javnim dolgom ZDA, S&P 500 indeks in cenami srebra v letu 2011,« pove ob zaključku Christensen.
Več o mnenju avtorja članka »
Vir: Silverseek

2. 9. 2015